Slab mesec za delniške vzajemne sklade: To se je zgodilo le trikrat v zadnjih petih letih

Neto vplačila v vzajemne sklade v Sloveniji so marca strmoglavila, je pokazala uradna statistika Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Znašala so 24,7 milijona evrov, mesec prej pa 61,4 milijona. Tudi medletno so se neto vplačila prepolovila. Malce bolje je, če medletno primerjamo neto vplačila od januarja do vključno marca: letos so znašala slabih 144 milijonov evrov, leto prej še milijon več.

Razčlenjena statistika glede na tip sklada (številke smo zaradi lažjega razumevanja narisali tudi na grafe) pa razkriva obnašanje vlagateljev.

"Evidentno so razlogi v tem, da je trg postal tako turbulenten, da se je del vlagateljev prestrašil in se odločil za izstop s tega trga kapitala," zadnjo statistiko in drastično zmanjšanje neto vplačil komentira direktorica interesnega združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU GIZ) Mira Koporčić Veljić.

Če bi se neto vplačila še enkrat zmanjšala s takšnim korakom, kot so se s februarja na marec, bi bila neto vplačila negativna. To se je nazadnje zgodilo maja 2020, torej v covidnem letu. Veljićeva komentira, da so nad takšnim obdobjem neto vplačil pozitivno presenečeni, saj ocenjuje, da so vlagatelje naučili, da ne ustvarjajo takoj panike in ne izstopajo iz vzajemnih skladov, ampak ohranjajo svoje dolgoročne strateške pozicije.

 

 

Upravljavci vzajemnih skladov so v bližnji preteklosti zaradi nemirnih kapitalskih trgov prejeli več klicev in imeli sestanke s strankami. Iz Generali Investments so dejali, da vlagatelje zanimajo predvsem trenutne razmere, pogled za naprej in morebitne priložnosti za vstop ali dokup ugodnih naložbenih priložnosti. Tudi iz NLB Skladov so pojasnili, da se hkrati krepi tudi segment vlagateljev, ki borzne korekcije prepoznavajo kot priložnost in v tem obdobju dodatno povečujejo svoje vložke.

Beg iz delniških skladov v objem denarnega in obvezniškega

Če sodimo po neto vplačilih v delniške vzajemne sklade, bi težko rekli, da je bilo veliko takšnih vlagateljev, ki so upade na borzi prepoznali kot priložnost za nakup.

Podrobnejša razčlenitev neto vplačil glede na tip sklada razkriva, da so delniški skladi marca beležili neto odlive (-750 tisoč evrov). Pred tem se je to v zadnjih petih letih zgodilo le še trikrat – marca in decembra 2023 (-8,1 milijona evrov in -6,5 milijona evrov) ter oktobra 2020 (-1,5 milijona evrov).

Marec 2020 ne sodi v petletno obdobje, a smo ga kljub temu dodali na graf. Takrat se je začela epidemija, kako so se nanjo odzvali vlagatelji, ki so imeli sredstva v delniških vzajemnih skladih, pa jasno prikazuje graf – beležili so 42,4 milijona evrov neto odlivov. To je na primer skoraj dvakratnik letošnjih marčevskih neto prilivov.  

Sogovornica tudi v tem podatku za letošnji marec vidi nekaj pozitivnega: "Skozi finančno opismenjevanje vlagatelje učimo, da znotraj svojih dolgoročnih strategij v primeru tako velikih nihajev – ali pa če se v njihovi lastni osebni strategiji nekaj bistveno spremeni – prehajajo iz določenih skladov, denimo delniških, v obvezniške, denarne, mešane sklade ... Naša industrija ponuja več kot 70 vrst vzajemnih skladov. Spodbujamo vlagatelje, da razpršijo svoje naložbe in da se znotraj krovnih skladov, ki jih naše družbe upravljajo, glede na razmere na trgu, na osebne preference, na osebna stanja odločajo, kam bodo usmerili svojo naložbeno strategijo."

Dodala je še, da so delniški skladi po napovedi trgovinske vojne najbolj trpeli in marsikateri vlagatelj se je v tistem trenutku odločil preusmeriti v obvezniške in tudi v sklade denarnega trga. Temu pritrjuje tudi statistika, saj so neto vplačila v oba sklada glede na predhodni mesec povečala: v vzajemne sklade denarnega trga za 70 odstotkov, v obvezniške pa za 47 odstotkov.

 

 

Kakšno je mnenje sogovornice, da je treba znižane cene izkoristiti za dodatne nakupe s popustom? "Vlagatelje nagovarjamo k dolgoročnemu varčevanju. Predvsem pa je najbolj pametna možnost za zmanjševanje tveganja razpršitev naložb," pravi.

Druga zelo dobra rešitev je postopno varčevanje, dodaja sogovornica. "Kupuješ na mesečni, četrtletni ravni in ne loviš padcev in vzponov, ki jih še tako dober finančni guru ne more ujeti, sploh pa ne mali vlagatelji, ampak s periodičnimi nakupi ustvarjaš neko povprečno dobro nabavno ceno."

Ob tem še doda, da verjame, da so popravki cen navzdol, kot se dogajajo zdaj, priložnost za vlagatelje, da ostanejo v naložbah, da še kupujejo in s tem nižajo povprečne nabavne cene in vplivajo na svojo dolgoročno donosnost. 

Prej omenjena statistika razkriva ravnanje vlagateljev do konca marca. A borzni vlakec smrti s hitrimi upadi vrednosti in hitrimi odboji je dirjal tudi v začetek aprila. Kako so se na to odzvali vlagatelji in kam so bežali tokrat, bo razkrila aprilska statistika.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar