Ameriška centralna banka vstopa v obdobje povečanih političnih pritiskov, saj poteka boj za nadzor nad institucijo, ki določa ceno denarja po vsem svetu in vpliva tudi na naložbe vlagateljev.
Jeromu Powllu mandat predsednika ameriške centralne banke poteče 15. maja, Donald Trump pa naj bi že izbral njegovega naslednika Kevina Warsha. Po ocenah naj bi bilo njegovo imenovanje zelo verjetno, Warsh pa velja za pomembnega zaveznika Trumpa pri uresničevanju monetarne politike, ki jo predsednik ZDA zagovarja od začetka svojega drugega mandata, predvsem glede zniževanja obrestnih mer.
Kdo je Kevin Warsh in zakaj bi bil njegov prihod na čelo ameriške centralne banke pomemben za vaš portfelj?
Warsh je postal najmlajši guverner ameriške centralne banke v zgodovini, ko ga je leta 2006 imenoval takratni predsednik George Bush, star nekaj manj kot 35 let. Globalno finančno krizo je spremljal iz prve vrste in bil ob Benu Bernankeju v najtežjih trenutkih leta 2008. Fed je zapustil leta 2011, kmalu po napovedi drugega kroga kvantitativnega sproščanja, saj je menil, da takšna politika dolgoročno povečuje inflacijo.
Zgodovinsko gledano Warsh velja za tako imenovanega "jastreba", torej ekonomista, ki inflacijo obravnava kot glavnega sovražnika in nima veliko tolerance do poceni denarja. Zato se zdaj pojavlja vprašanje, zakaj se prav njega omenja kot ključno osebo pri Trumpovem načrtu za zniževanje obrestnih mer.
Warshovo stališče: optimizem glede umetne inteligence proti inflacijskim tveganjem
Warsh je jasno povedal, da umetno inteligenco vidi kot "pomembno dezinflacijsko silo". Tako zdaj nekdanji kritik nizkih obrestnih mer zagovarja njihovo znižanje. Njegov ključni argument je, da lahko centralna banka gospodarstvu pusti več prostora za rast, če umetna inteligenca povečuje produktivnost hitreje kot kadarkoli doslej.
To pomeni, da bi lahko na čelo centralne banke prišel nekdo, ki v času velike negotovosti in strahu pred inflacijo verjame, da bo prav umetna inteligenca preprečila njen ponovni vzpon. V tem pa se skriva tudi dilema. Takšno stališče prihaja od človeka, ki je bil v preteklosti izrazit nasprotnik zniževanja obrestnih mer. Zdaj, ko si Trump prizadeva za zamenjavo Powella, pa isti kandidat očitno spreminja svoj pogled.
Bloomberg
Težava je precej očitna. Warsh umetno inteligenco uporablja kot glavni argument za zniževanje obrestnih mer prav v trenutku, ko inflacija znova kaže znake pospeševanja. Če se obljubljena rast produktivnosti v naslednjih šestih mesecih ne uresniči, obrestne mere pa bodo medtem že znižane, bo odgovornost za morebiten nov val inflacije neposredno na njegovi strani.
Inflacija trenutno znaša 3,3 odstotka, kar je občutno več kot februarskih 2,4 odstotka. Zaskrbljujoče je predvsem to, da Warsh verjame, da lahko umetna inteligenca sama po sebi poveča produktivnost in s tem ublaži inflacijske pritiske. Ob tem pa ne gre spregledati, da je po finančni krizi leta 2008 zagovarjal povsem drugačno stališče in odločno nasprotoval zniževanju obrestnih mer, čeprav je bil to eden ključnih ukrepov za pospešitev gospodarskega okrevanja.
Situacija se dodatno zapleta zaradi dražje nafte, ki je neposredna žrtev geopolitičnih napetosti. Ključno vprašanje je, ali ima Warsh lastno, jasno vizijo, ali pa bo postal zgolj orodje Trumpove politike. Za razliko od njega je Powell vodil premišljeno in uravnoteženo politiko ter se izogibal tveganim potezam z obrestnimi merami v trenutkih, ko bi lahko nepremišljene odločitve imele prelomne posledice.
Dva scenarija in kaj pomenita za vaš portfelj
Če bo Warsh prevzel funkcijo, kar je vse verjetneje, se bodo trgi znašli pred dvema možnima scenarijema. V prvem bi lahko sledilo zniževanje obrestnih mer. A tu se pojavi ključen kompromis med produktivnostjo in brezposelnostjo. Uvajanje umetne inteligence lahko namreč kratkoročno poveča brezposelnost zaradi odpuščanj in visokih investicij, ki jih ta sektor zahteva. To je že vidno v odpuščanjih pri Meti in prestrukturiranju v Microsoftu.
Težava je v tem, da visoka inflacija in visoka brezposelnost zahtevata nasprotne ukrepe. Inflacija praviloma terja višje obrestne mere, brezposelnost pa nižje. Če bi Fed ohranil trenutne obrestne mere, bi sicer omejil inflacijo, vendar bi lahko brezposelnost narasla, tudi zaradi naraščajočih stroškov, povezanih z uvajanjem umetne inteligence v podjetjih.
Prvi scenarij predvideva, da Warsh ostane zvest svojemu prvotnemu "jastrebjemu" pristopu, kar bi pomenilo počasnejše zniževanje obrestnih mer. Takšna drža bi bila ključna za ohranitev kredibilnosti in neodvisnosti Feda, saj bi vlagatelji razumeli, da Warsh ne sledi političnim pritiskom, temveč odločitve sprejema samostojno. V tem primeru bi se trgi gibali bolj umirjeno, z večjim poudarkom na četrtletnih rezultatih podjetij in razvoju razmer na Bližnjem vzhodu.
Nasproten scenarij, ki vključuje agresivno zniževanje obrestnih mer in ga že nakazujejo Warshove izjave, bi prinesel povsem drugačno dinamiko. Na začetku bi lahko sprožil evforijo, zlasti v tehnološkem sektorju, ki je občutljiv na ceno denarja. Vendar pa kombinacija odpuščanj, morebitnega znižanja obrestnih mer in zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu lahko hitro povzroči močan preobrat na trgih, še posebej, če bi se rast, povezana z umetno inteligenco, vsaj začasno upočasnila.
Dodatno vznemirjujoče je tudi dejstvo, da je indeks S&P 500 v zadnjih dveh tednih rasel, predvsem zaradi premirja, ki bolj obstaja na papirju kot v resničnosti. Težava lahko nastane, če podjetja objavijo boljše rezultate od pričakovanj, saj bi trg lahko nadaljeval rast in pri tem prezrl ključna tveganja. Če se ob tem konflikt nadaljuje in dražja nafta dodatno pospeši inflacijo, obenem pa bi Fed junija pod Warshovim vodstvom začel zniževati obrestne mere, bi lahko nastal tvegan scenarij. To bi bila kombinacija višje inflacije, večjega zadolževanja in precenjenih pričakovanj na trgih.
Inflacija bi še naprej pritiskala na gospodarstvo, breme dolga bi postalo vse bolj pereč problem, dolar pa bi neizogibno začel slabeti. To bi trgom poslalo jasno sporočilo, da je politika prevladala nad ekonomsko logiko. V takšnem okolju bi lahko v prihodnjih četrtletjih sledili slabši poslovni rezultati podjetij, kar bi privedlo do točke, ko S&P 500 svojih visokih vrednotenj ne bi več mogel upravičiti brez občutno boljših rezultatov.
Kredibilnost Feda: zakaj je zaupanje vlagateljev ključno
Težava, ki lahko nastane, če bi se obrestne mere hitro znižale in bi trg to razumel kot odločitev, sprejeto pod političnim pritiskom Donalda Trumpa, je izguba zaupanja vlagateljev v ameriško centralno banko. Trgi že zdaj kažejo manjši strah pred političnimi vplivi, kar se odraža v rasti indeksa S&P 500 kljub geopolitičnim napetostim.
Če bi junija prišlo do znižanja obrestnih mer ob hkratni rasti inflacije, bi se vlagatelji lahko znašli v najslabšem možnem scenariju, izgubi zaupanja v institucije. To bi pomenilo, da instrumenti monetarne politike izgubljajo svojo učinkovitost, kar predstavlja resno tveganje za globalno gospodarstvo, zlasti ob upoštevanju osrednje vloge dolarja in dejstva, da je finančna kriza leta 2008 prizadela ves svet, ne le ZDA.
Na čelu institucije, kot je Fed, ne sme biti prostora za ugibanja. Odločitve morajo temeljiti izključno na podatkih, saj lahko ena napačna poteza povzroči posledice, ki se čutijo še vrsto let.
Vzorec, ki ga kaže Warsh
Obstaja podatek, ki ga trgi ne bi smeli prezreti. V času Baracka Obame je Warsh veljal za "jastreba" in je kritiziral spodbujanje gospodarstva z nižjimi obrestnimi merami, čeprav je bila brezposelnost takrat rekordno visoka. Danes, pod Trumpom, nenadoma zavzema bolj »golobje« stališče in zagovarja zniževanje obrestnih mer v trenutku, ko inflacija znova grozi, da uide izpod nadzora.
Z ekonomskega vidika sta obe situaciji zahtevali ravno nasproten pristop od tistega, ki ga zagovarja danes. Težko se je izogniti sklepu, da je bila ključna spremenljivka, ki vpliva na njegov pogled na monetarno politiko, ime predsednika v Beli hiši.
Na zaslišanju pred senatnim odborom za bančništvo je Warsh poudaril, da bo Fed ostal "strogo neodvisen". Vendar se je ob vprašanjih o odnosu s Trumpom izogibal neposrednim odgovorom, kar dodatno krepi dvome, da bi lahko bil bolj naklonjen uresničevanju njegove politične agende.
Kaj konkretno storiti
Glede na možne scenarije obstaja več načinov, kako zaščititi svoj portfelj. Če se uresniči prvi scenarij, v katerem Warsh ohrani Powellov pristop in obrestne mere znižuje postopno, lahko pričakujemo umirjenejšo rast delniških trgov. Ta bo v veliki meri odvisna od razvoja vojne in četrtletnih rezultatov podjetij.
V takšnem okolju večjih odstopanj od dosedanje politike ne bo, zato je smiselno ostati osredotočen na selektiven izbor podjetij s stabilnimi poslovnimi rezultati. Med sektorji bi lahko izstopale energetske družbe, zlasti če bodo cene nafte ostale visoke tudi v prihodnje.
Ta scenarij je sicer manj verjeten, saj Warshove izjave nakazujejo možnost hitrejšega zniževanja obrestnih mer.
Nathan Howard/Bloomberg
Po drugi strani, če se uresniči drugi scenarij, bodo delniški trgi močno podprti z nižjimi obrestnimi merami. Vendar je ključna težava, da že zdaj obstajajo jasni znaki ponovnega prebujanja inflacije oziroma naraščajočega strahu pred njenim pospeševanjem.
Prvo zasedanje Feda, ki bi ga lahko vodil Warsh, bo junija. Če bi takrat prišlo do znižanja obrestnih mer ob že vidnem vplivu vojne na cene, bi se inflacijski pritiski skoraj zagotovo še okrepili.
Trgi bi nižje obrestne mere sprva pozdravili, vendar bo v naslednjih četrtletjih ključno vprašanje, ali bo umetna inteligenca res dovolj hitro povečala produktivnost, da bi ublažila inflacijske pritiske. Če ta učinek izostane ali se pokaže počasneje, kot trg trenutno pričakuje, bi lahko sledila hitra korekcija.
V takšnem okolju se zlato ponuja kot zanimiv zaščitni instrument. Kombinacija nižjih obrestnih mer in rastočih inflacijskih pričakovanj je namreč zgodovinsko gledano ugodno okolje za njegovo rast. Nizke obrestne mere zmanjšujejo privlačnost obveznic, višja inflacija pa povečuje negotovost na delniških trgih, kar dodatno spodbuja povpraševanje po zlatu kot varnem zatočišču.
Bo Warshov pristop res prelomnica?
Navsezadnje Fed z eno samo odločitvijo ne more rešiti problema, ki je v svojem bistvu političen. Ob javnem dolgu v višini 39 bilijonov dolarjev, inflaciji nad tremi odstotki in predsedniku, ki nenehno pritiska na centralno banko, je manevrskega prostora malo.
Prenagljeno zniževanje obrestnih mer v takšnem okolju bi lahko odprlo vrata novemu, nevarnemu valu inflacije in Warsha postavilo v vlogo človeka, ki bi omajal kredibilnost Feda.
Zato mora biti vaš portfelj pripravljen na ravnotežje med kratkoročno tržno evforijo in dolgoročno zaščito pred inflacijo. Skoraj prepričano je, da bi nižje obrestne mere v tem trenutku znova okrepile inflacijske pritiske.
Učinki umetne inteligence na produktivnost in zniževanje inflacije za zdaj še niso jasno vidni. Njihov razvoj bo verjetno počasnejši in zahtevnejši, kot se pogosto predstavlja.
.webp){kind=icon}
