Naftne družbe Zaliva dodatno zmanjšujejo proizvodnjo: kaj se bo zgodilo, ko se odprejo trgi?

Kaos, ki je zajel naftni trg, bo v prihodnjih dneh očitno še hujši, saj se zaradi vojne v Iranu in zaprtja Hormuške ožine za tankerje ustavlja vedno več proizvodnje, ZDA pa razmišljajo o razširitvi nabora ciljev v državi.

Združeni arabski emirati in Kuvajt so že začeli zmanjševati proizvodnjo nafte, njihove zaloge v skladiščih pa se zmanjšujejo, s čimer so se pridružili Iraku. Tudi druge države bodo morda prisiljene storiti enako, saj se tankerji še naprej izogibajo tej ozki morski poti, kar hitro zmanjšuje število praznih tankerjev, ki so na voljo za natovarjanje. Ko bodo vsi tankerji napolnjeni, se bodo preostala kopenska skladišča v regiji zapolnila še hitreje.

Pretresi, ki zdaj trajajo že deveti dan, ne kažejo nobenih znakov razrešitve, kar pomeni, da je morski prehod, skozi katerega običajno potuje petina svetovne nafte, za komercialne ladje neprehoden. Približno tretjina regionalne proizvodnje se lahko teoretično izogne Hormuški ožini, pri čemer Savdska Arabija že preusmerja ogromne količine surove nafte na svojo obalo ob Rdečem morju.

Iran je prisegel, da se ne bo umaknil pred ameriškimi in izraelskimi napadi, ki so se začeli 28. februarja. Predsednik Donald Trump je v soboto odgovoril z izjavo, da bodo ZDA zdaj razmislile o napadih na območja in skupine ljudi v Iranu, ki prej niso bile tarče. Napadi se bodo nadaljevali "dokler se ne predajo ali, kar je verjetneje, popolnoma ne propadejo!", je zapisal v objavi na družbenih omrežjih.

Za naftne analitike, vodilne v podjetjih in trgovce to pomeni vse glasnejša opozorila, da vojna cene surove nafte potiska proti prelomni točki in vse bližje psihološki meji 100 dolarjev za sod. Nafta brent se je prejšnji teden podražila za 30 odstotkov, kar je največji skok v zadnjih šestih letih, in se s tem približala tej ravni na le nekaj dolarjev.

Drugi kazalniki, tesno povezani z regijo, so to raven že krepko presegli. Terminske pogodbe za vodilno surovo nafto murban iz Abu Dabija so se v petek zaključile pri 103 dolarjih za sod, medtem ko so terminske pogodbe za omansko nafto dosegle 107 dolarjev. Kitajske terminske pogodbe za surovo nafto na borzi Shanghai International Energy Exchange so se, preračunano v ameriške dolarje, zaključile pri 109 dolarjih.

"Vsak dodatni dan motenj povečuje pritisk, in v takšnem scenariju kratkoročno cene praktično nimajo zgornje meje," je dejal nekdanji trgovec Stefano Grasso, višji upravljavec portfeljev v singapurskem skladu 8VantEdge.

Prvi razlog so vse večje grožnje naftni infrastrukturi, kar povečuje tveganje za motnje, ki bi lahko trajale dlje od samih napadov. Savdska Arabija je med koncem tedna prestregla brezpilotnike, ki so bili usmerjeni proti naftnemu polju Šajba s proizvodnjo milijon sodov na dan. Napadi v Bahrajnu in Katarju so se prav tako nadaljevali.

Poleg tega ostaja Hormuška ožina še naprej blokirana. V zadnjih dneh so tam pluli le tankerji, povezani z Iranom, ter dve ladji za razsuti tovor, ki sta trdili, da sta v kitajski lasti.

ZDA so obljubile okrepitev finančne zaščite in morebitno zagotavljanje vojaškega spremstva ter v petek napovedale uvedbo pomorskega pozavarovanja za območje Perzijskega zaliva. Ta mehanizem bo po navedbah iz izjave "na tekoči osnovi" kril izgube v višini do približno 20 milijard dolarjev.

Za lastnike ladij in najemnike plovil, ki delujejo v regiji, pa stroški zavarovanja niso glavni razlog, ki zadržuje promet. Bolj jih skrbita varnost plovil in posadk, zato menijo, da bi potrebovali polno mornariško spremstvo, podobno operaciji Prosperity Guardian, koaliciji za zaščito ladijskega prometa v Rdečem morju, ali pa še raje konec sovražnosti.

Bloomberg

 

Drugi ameriški ukrepi za blaženje rasti cen nafte vključujejo dovoljenje Indiji za dostop do ruske nafte, ki je trenutno shranjena v plavajočih skladiščih v regiji. Washington je omenjal tudi možnost posega v strateške naftne rezerve ali celo intervencije na terminskih trgih, vendar so uradniki te zamisli pozneje omilili, Trump pa je odrinil skrbi glede inflacije, čeprav cene bencina v ZDA strmo rastejo.

"To je odklon," je dejal v soboto. "Računali smo, da bodo cene nafte zrasle, kar se bo tudi zgodilo, potem pa bodo spet padle, in padle bodo zelo hitro." Najbolj neposredno bolečino trenutno občuti uvozno odvisna Azija, ki je močno odvisna od Bližnjega vzhoda.

Na Japonskem, ki več kot 90 odstotkov svoje surove nafte uvozi iz te regije, rafinerije prosijo za možnost črpanja iz državnih naftnih rezerv. Druge države, med njimi Kitajska, so omejile izvoz goriv, da bi ohranile zaloge in nadzorovale domače cene. Južna Koreja po poročanju državne tiskovne agencije Yonhap, ki se sklicuje na vladne uradnike, razmišlja o ponovni uvedbi omejitve cen nafte, prvič po 30 letih.

V severozahodni Evropi pa je cena letalskega goriva v četrtek poskočila na rekordnih 1.528 dolarjev za tono, kar ustreza več kot 190 dolarjem za sod, kažejo podatki družbe General Index, ki segajo v leto 2008. Vpliv na letalsko gorivo je še posebej izrazit zato, ker običajno polovica uvoza Evropske unije potuje skozi Hormuško ožino.

Za analitike banke ING Groep je zdaj osnovni scenarij štiri tedne motenj – dva tedna popolnega pretresa in dva tedna 50-odstotnih motenj – je povedal Warren Patterson, vodja strategije za surovine pri banki v Singapurju.

"Ta scenarij ne pomeni nujno, da bomo v tem obdobju videli popoln konec konflikta," je dejal. "Toda če ameriški in izraelski napadi oslabijo sposobnost Irana za napade na plovila in za uveljavljanje zaprtja Hormuške ožine, bi se lahko tokovi začeli normalizirati."

Najbolj dramatičen scenarij banke predvideva trimesečno popolno motnjo v pretoku nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Po oceni analitikov banke, zapisani v obvestilu, bi to najverjetneje povzročilo, da bi cene nafte v drugem četrtletju poskočile na rekordne ravni.

— Ob pomoči Serene Cheong, Juliana Leeja in Jacka Wittelsa