Cenejše ogrevanje? Nafta in plin naj bi se v 2026 še cenila

Cene surove nafte so vse leto 2025 ostale v negativnem razpoloženju. V drugi polovici leta je nafta brent praviloma vsak mesec dosegala nižje najnižje vrednosti; izrazitejša skoka sta bila le v januarju (82 dolarjev) in juniju (75 dolarjev), oba predvsem zaradi geopolitičnih napetosti.

Analitiki Bloomberga Adria pojasnjujejo, da je cena brenta z območja 67 do 70 dolarjev poleti zdrsnila na trenutne ravni zaradi močne rasti ponudbe in povečanih zalog. Pritisk na znižanje cen je izviral tudi iz pospešenega nadomeščanja nafte z obnovljivimi viri v prometu in pri proizvodnji električne energije. Na strani ponudbe je proizvodnja v ZDA ostala blizu rekordov, povečanje proizvodnje OPEC+ pa je ustvarilo globalni presežek in dodatno pritiskalo na cene.

OPEC+ je do septembra odpravil velik del prostovoljnih zmanjšanj proizvodnje, države zunaj OPEC+ pa so nadaljevale širitev proizvodnje, zato je ponudba rasla hitreje od povpraševanja. Povpraševanje, ki je bilo sprva šibkejše (zlasti v državah OECD), se je sicer okrepilo z izboljšanjem makroekonomskega razpoloženja, a presežna ponudba je ostala.

Napoved za nafto v 2026

Obeti za 2026 kažejo na ožji cenovni razpon kot v 2025. Analitiki pričakujejo, da se bo cena brenta v 2026 gibala med 60 in 65 dolarjev za sod. Trg bo še naprej obremenjeval naraščajoč presežek globalne ponudbe. Ker je OPEC+ za prvo četrtletje 2026 opustil nadaljnje povečevanje proizvodnje, analitiki ne vidijo prostora za rast cen nafte, kar po njihovem nakazuje tudi, da ameriška administracija preferira nižje cene goriv na bencinskih servisih.

Na strani ponudbe naj bi se proizvodnja držav zunaj OPEC+ - ZDA, Brazilije, Gvajane in Argentine - širila s podobnim tempom kot doslej. Dodatno breme je tudi to, da na Kitajskem ne pričakujejo izrazito močne gospodarske rasti, zato (razen v primeru večjega geopolitičnega šoka) analitiki ne vidijo možnosti za izrazitejšo rast cen. Projekcije tako kažejo na trg s trajno presežno ponudbo, stabilno rastjo povpraševanja in pritiskom na zniževanje cen, ki ga lahko le začasno ublažijo geopolitični in politični dejavniki.

Plin v podobnem trendu

Tudi cena zemeljskega plina je v letu 2025 ostala blizu najnižjih ravni. Cena v Evropi je padla za 45 odstotkov na 27,5 evra. Povprečna cena evropskega referenčnega plina TTF je do zdaj v 2025 znašala 36,6 evra.

V drugi polovici leta je TTF praviloma vsak mesec dosegal nižje najnižje vrednosti; edini izrazitejši skok je bil v februarju (58,4 evra) v času ogrevalne sezone, preden je cena do sredine julija padla za 41 odstotkov. Na letni ravni je povprečna cena sicer zrasla zaradi povečanja geopolitičnih napetosti v letu 2025. Plinska skladišča v EU so ob koncu leta zapolnjena približno 70-odstotno, kar je pod petletnim povprečjem, a močno povečanje zmogljivosti za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) iz ZDA, Kanade in Katarja je globalni trg dodatno potiskalo v presežno ponudbo.

K nižjim cenam so prispevali tudi močan dotok LNG, stabilne dobave plinovodnega plina iz Norveške in ugodne vremenske razmere, ki so okrepile proizvodnjo elektrike iz vetra. Uvoz evropskega LNG je v prvih desetih mesecih 2025 znašal 101,4 milijona metričnih ton, kar je 16,8 milijona ton več kot leto prej. Vpliv je imelo tudi toplejše vreme na Kitajskem, ki je sprostilo dodatne ladijske pošiljke LNG za evropske kupce in okrepilo ponudbeno dinamiko.

Kaj pričakovati v 2026?

Obeti za 2026 nakazujejo nižji razpon cen zemeljskega plina. Povečevanje števila LNG-terminalov po svetu ustvarja dovolj veliko ponudbo, da pokrije energetske potrebe. Globalno segrevanje dviguje temperature na severni polobli, zato se zmanjšuje potreba po energiji za ogrevanje. V Evropi se v zadnjih letih tudi večji delež električne energije proizvaja iz vetra kot s plinskimi elektrarnami.

Analitiki pričakujejo, da bodo cene plina na evropskem trgu v 2026 v razponu 30 do 35 evrov na megavatno uro, saj povpraševanje slabi zaradi nadaljevanja prehoda na obnovljive vire, globalno segrevanje pa zmanjšuje potrebo po ogrevanju. Čeprav gospodarski zagon ostaja pozitiven, ne pričakujejo bistvenega povečanja industrijske porabe. Glavna tveganja ostajajo geopolitične napetosti, ki bi lahko motile dobavne poti in povečale nihajnost cen.