Svetovne cene surove nafte so v začetku aprila dosegle najnižje ravni v zadnjih štirih letih. Od torka dalje pa naj bi se pocenilo tudi gorivo pri nas, so napovedali pri reviji Moje finance. Bencin bo cenejši za sedem centov, dizel za osem, kurilno olje pa za približno 7,5 centa.
Poln 50-litrski rezervoar bencina od torka dalje stal približno 71,25 evra – to je 3,5 evra manj kot doslej. Za dizel bo treba odšteti okoli 72,25 evra, kar pomeni štiri evre prihranka na poln rezervoar, so izračunali.
Cene goriva od torka dalje na črpalkah izven avtocest
- bencin = 1,425 evra za liter (- 0,7 evra glede na zadnjo ceno)
Preberi še

Kako Trumpova politika 'vrtaj, punči, vrtaj' vpliva na naftni sektor?
Naftna proizvodnja v ZDA kljub regulativnim olajšavam stagnira, saj podjetja zaradi cenovnih pritiskov in negotovosti ne širijo vrtin.
17.04.2025

Zaradi trgovinske vojne tedenski padec cene nafte
Trgovinska vojna napoveduje padec povpraševanja po nafti.
11.04.2025

Zakaj se cene goriv niso občutno zmanjšale?
V državah regije cene goriva niso sorazmerno in enakomerno sledile padanju cen surove nafte.
10.04.2025

Nafta dol, gorivo gor: Tudi na Hrvaškem gorivo dražje, a še vedno cenejše kot pri nas
Cene pogonskih goriv so na Hrvaškem cenejše kot v Sloveniji.
08.04.2025

Cena nafte tone, v Sloveniji pa napoved dražjih goriv. Zakaj?
Kljub padcu cene nafte bo bencin zunaj avtocest v torek pri nas dražji, kažejo ocene revije Moje finance.
06.04.2025
- dizel = 1,445 evra za liter (-0,8 evra)
- kurilno olje = 1,04 evra na liter (- 0,75 evra)
Kaj se dogaja na trgu nafte
Odločitev Organizacije držav izvoznic nafte in njenih zaveznic (OPEC+) o povečanju proizvodnje ter strahovi pred morebitno upočasnitvijo svetovnega gospodarstva zaradi uvedbe novih ameriških trgovinskih carin s strani so povzročili padec cene surove nafte. OPEC+ se je strinjal, da bo od maja povečal proizvodnjo za 411 tisoč sodov na dan, kar je več kot trikrat več od prvotno načrtovanih 122 tisoč sodov na dan. Ta odločitev je skupaj s carinskimi ukrepi ZDA povzročila padec cene nafte brent na okoli 60 dolarjev za sod, smo pisali pred dobrim tednom.
Ta teden smo pisali, da po nastopu nove administracije predsednika Donalda Trumpa konec januarja 2025, so ZDA znova obudile strategijo "drill baby drill" (vrtaj, punči, vrtaj) – torej spodbujanje domače proizvodnje nafte in plina z deregulacijo in poenostavljenimi dovoljenji. Kljub tem ukrepom se število aktivnih vrtin ni povečalo, saj podjetja ostajajo previdna zaradi negotovih tržnih razmer in upočasnjene gospodarske rasti – predvsem v Aziji, kjer ameriške carine in protiukrepi omejujejo industrijsko aktivnost.
Poleg tega so ameriške zaloge surove nafte narasle, "dnevi ponudbe" so se od začetka leta povečali za kar 15 odstotkov, kar je dodaten pritisk na ceno. Posledično so se cene nafte znižale in vplivale na svetovni trg. Cena za sod severnomorske nafte brent je tako v začetku aprila upadla na okoli 63 dolarjev – najnižje po letu 2021 – preden je v zadnjih dneh spet rahlo narasla na okoli 68 dolarjev zaradi novih napovedi pogajanj in sankcij proti Iranu.
Kaj vse vpliva na ceno goriva pri nas in v regijiNa cene goriv v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem pomembno vplivajo državne dajatve – trošarine, davek na dodano vrednost in druge dajatve. Denimo slovenske državne dajatve predstavljajo 42 odstotkov cene dizla in 46 odstotkov cene bencina. Ker so trošarine pogosto določene na liter goriva, DDV pa se obračunava na seštevek neto cene in trošarin, je prostor za tržno korekcijo maloprodajnih cen omejen, zato padec cene surove nafte povzroči omejen popust za končnega potrošnika.
Dodaten dejavnik, ki otežuje mehanizem prenosa cen surove nafte v maloprodajne cene derivatov, je struktura rafinerijske in distribucijske marže. Izvedeni finančni instrumenti poleg cene surovine vključujejo tudi stroške predelave, logistike, skladiščenja in distribucije. Na Hrvaškem in v Srbiji največ derivatov prihaja iz domačih rafinerij, Slovenija pa nima lastnih rafinerijskih zmogljivosti in je popolnoma odvisna od uvoza. Denimo konec leta 2024 je bil jasen primer cenovne neusklajenosti. Vhodni stroški, vključno s ceno nafte brenta, se znižujejo, medtem ko maloprodajne cene bencina na Hrvaškem in v Sloveniji ostajajo skoraj nespremenjene. To stanje jasno kaže, da prihranki, doseženi v proizvodni in dobavni verigi, niso dosegli končnih potrošnikov. V začetku leta 2025, ko so vhodni stroški ponovno začeli naraščati, so se cene goriva zelo počasi in v omejenem obsegu prilagodile navzgor, kar kaže na dodatno togost trga. Podatki državnih statističnih uradov kažejo, da učinek nižjih cen nafte na druge kategorije potrošnikov ni sorazmerno prenesen. Inflacija v prometu v Srbiji se je februarja 2025 na letni ravni povečala za 2,3 odstotka, na Hrvaškem za dva odstotka, v Sloveniji pa je bila rast 2,6-odstotna. Podatki kažejo, da sekundarni učinki nižjih cen nafte niso bistveno vplivali na transportne ali logistične stroške in da cene transportnih storitev ostajajo visoke.
Čeprav bi moral padec svetovnih cen surove nafte teoretično zmanjšati življenjske stroške s cenejšimi gorivi in transportom, praksa v Srbiji, na Hrvaškem in v Sloveniji kaže, da so učinki omejeni. Največji del maloprodajne cene goriva predstavljajo državne dajatve, ki kljub spremembam na trgu ostajajo stabilne. Inflacija v kategoriji transport dodatno potrjuje, da znižanje cen surove nafte nima bistvenega sekundarnega učinka na širšo strukturo cen, kar pomeni, da je mehanizem prelivanja v regiji šibak, počasen in pogojen s fiskalnimi in strukturnimi omejitvami. |