Energetska politika predsednika Donalda Trumpa, tako imenovana 'drill baby drill' (vrtaj, punči, vrtaj), ki je začela veljati konec januarja 2025 s prihodom nove administracije, je namenjena znižanju cen energije, poenostavitvi postopkov pridobivanja dovoljenj ter spodbujanju naložb v raziskovanje nahajališč in proizvodnjo.
Znižanje cen nafte in geopolitične negotovosti so v veliki meri nevtralizirali morebitne pozitivne učinke nove politike, ki se kažejo v upadu indeksnih cen, kar kaže, da so ameriška podjetja te spremembe prestala nekoliko bolje kot evropska.
Podatki o svetovnih zalogah kažejo na zmerno povečanje zalog surove nafte v ZDA, pri čemer so se "dnevi ponudbe" od začetka leta povečali za približno 15 odstotkov, na 28,3 dneva, kar pomeni dodaten pritisk na cene.
Preberi še
Zaradi trgovinske vojne tedenski padec cene nafte
Trgovinska vojna napoveduje padec povpraševanja po nafti.
11.04.2025
Zakaj se cene goriv niso občutno zmanjšale?
V državah regije cene goriva niso sorazmerno in enakomerno sledile padanju cen surove nafte.
10.04.2025
Nafta dol, gorivo gor: Tudi na Hrvaškem gorivo dražje, a še vedno cenejše kot pri nas
Cene pogonskih goriv so na Hrvaškem cenejše kot v Sloveniji.
08.04.2025
Cena nafte tone, v Sloveniji pa napoved dražjih goriv. Zakaj?
Kljub padcu cene nafte bo bencin zunaj avtocest v torek pri nas dražji, kažejo ocene revije Moje finance.
06.04.2025
Hkrati se število aktivnih vrtin v ZDA ni povečalo. Aprila 2025 je bilo 587 aktivnih ploščadi, kar je za dve manj od 589 decembra 2024. To kaže, da se tudi z regulativno olajšavo nove politike domača proizvodnja ni širila. Podjetja ostajajo previdna zaradi neugodnih tržnih razmer in negotovosti glede povpraševanja.
Pričakovana upočasnitev gospodarske rasti, predvsem v Aziji, zaradi uvedbe ameriških carin in protiukrepov drugih držav ogroža trgovinsko aktivnost in upočasnjuje industrijsko rast.
Ti ukrepi so še zlasti prizadeli Kitajsko, ki je največja svetovna uvoznica nafte. Po napovedih ameriške Uprave za energetske informacije (EIA) naj bi se svetovna poraba nafte leta 2025 povečala za 0,9 milijona sodov na dan, kar je 0,4 milijona manj od napovedi prejšnjega meseca.
Razpon med nafto brent in zahodnoteksaško WTI je trenutno okoli 3,3 dolarja na sod, kar je relativno nizko glede na zgodovinsko povprečje.
Za ameriške proizvajalce tako nizek razpon pomeni manjši izvozni potencial in manjše marže na mednarodnih trgih, saj se razlika med domačimi in svetovnimi cenami zmanjšuje. Čeprav to izboljšuje konkurenčnost WTI pri izvozu, hkrati omejuje dodatne dobičke, ki jih proizvajalci lahko ustvarijo s prodajo nafte zunaj ZDA. Takšna tržna konfiguracija dodatno spodbuja previdnost pri načrtovanju novih naložb in daje prednost strategiji, usmerjeni v zniževanje stroškov.
Hkrati segment utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) beleži stabilno rast izvoza, kar ameriškim podjetjem daje priložnost za povečanje prihodkov ob šibkem povpraševanju po surovi nafti. Glede na poročilo EIA za april se je ameriški izvoz LNG leta 2025 povečal za 18 odstotkov, zaradi velikega povpraševanja v Evropi pa naj bi se rast kljub trgovinskim napetostim nadaljevala.
Leta 2024 so marže EBITDA ameriških proizvajalcev upadle na 19,6 odstotka, kar je manj od 22,2 odstotka leta 2023. V primerjavi z evropskimi proizvajalci, katerih marže EBITDA so bile v istem obdobju manjše (okoli 17- do 21-odstotne), ameriška podjetja še vedno dosegajo višje ravni operativne učinkovitosti.
Tudi marže iz poslovanja se zmanjšujejo s 15,8 odstotka v letu 2023 na 12 odstotkov v letu 2024, medtem ko so pričakovanja za leto 2025 nekoliko boljša (13,2 odstotka).
V primerjavi z evropskim sektorjem, kjer so bile operativne marže v istem obdobju konstantno manjše, ameriški sektor ohranja prednost, predvsem zaradi nižjih stroškov logistike, najema zemljišč in koncesij.
Po podatkih Bloomberga je povprečna cena nafte za ameriška podjetja med 40 in 45 dolarji na sod, medtem ko so evropske pogosto nad 55 dolarjev na sod.
ZDA imajo v primerjavi z večino evropskih držav nižjo efektivno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, kar omogoča zadrževanje večjega dela čistega dobička in prispeva k višjim kazalnikom donosnosti sredstev (ROA) in kapitala (ROE) v primerjavi z evropskimi tekmeci.
Donosnost sredstev (ROA) za ameriška podjetja je leta 2024 znašala 6,9 odstotka, medtem ko je donosnost kapitala (ROE) znašala 14,1 odstotka, kar je manj kot leto prej. Evropski ROA je v istem obdobju znašal 3,3 odstotka, ROE pa 9,1 odstotka, kar potrjuje, da ameriška podjetja še vedno dosegajo boljše finančne rezultate, čeprav se tudi ta upočasnjujejo.
Razmerje med vrednostjo podjetja in dobičkom pred obrestmi, davki, amortizacijo in amortizacijo (EV/EBITDA) za ameriška podjetja trenutno znaša 7,9, pri čemer se pričakuje, da bo leta 2025 upadlo na 6,4, kar kaže na oslabitev tržnih pričakovanj glede rasti dobička in nizko pripravljenost vlagateljev, da plačajo premijo za pričakovane denarne tokove iz poslovanja.
Kljub regulatornim olajšavam, ki so bile uvedene s politiko "drill baby drill", tržne razmere v letu 2025 niso dopuščale bistvene širitve domače proizvodnje in so omejile njen pozitivni vpliv.
Ameriška podjetja sicer ohranjajo učinkovitejše finančno poslovanje v primerjavi z evropskimi tekmeci, a trend upadanja dobičkonosnosti in večkratnikov, kot je EV/EBITDA, kaže na vse večjo previdnost trga in šibkejša pričakovanja glede prihodnje rasti.
V prihodnjem obdobju pričakujemo, da bodo marže ameriških proizvajalcev brez drastičnih sprememb v geopolitičnih odnosih ostale pod ravnjo iz leta 2023, medtem ko bo rast dobička omejena in odvisna predvsem od širitve izvoznih zmogljivosti v segmentu utekočinjenega plina LNG, predvsem na evropski trg, ter notranjih varčevalnih in optimizacijskih ukrepov.
.webp){kind=icon}
