Cene nafte so v zaključku tedna močno upadle, kar je posledica kombinacije geopolitičnih napetosti, napovedanega povečanja proizvodnje držav članic OPEC+ in svežih carin ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
V petkovem trgovanju so se terminske pogodbe brenta znižale za približno dva odstotka, cena pa padla pod 70 dolarjev za sod. Zahodnoteksaška nafta WTI z dobavo v maju je zdrsnila za 2,1 odstotka na 66,5 dolarja za sod. Teden je za trg z nafto eden najslabših v zadnjih mesecih.
Uvoz nafte, plina in rafiniranih izdelkov je bil izvzet iz novih Trumpovih obsežnih carin, vendar bi lahko politike spodbudile inflacijo, upočasnile gospodarsko rast in okrepile trgovinske spore, kar bi vplivalo na cene nafte, piše Reuters.
Preberi še

Nafta z največjimi pocenitvami po letu 2022
Razširjena skupina držav OPEC+ bo maja trge zalila z dodatnih 411 tisoč sodov nafte.
04.04.2025

Napovedi recesije: V prostem padu tudi cene nafte
Cene nafte so v današnjem trgovanju močno upadle.
03.04.2025

Trump grozi z uvedbo sekundarnih carin. Katere države so na udaru?
Donald Trump uvaja sekundarne carine kot orodje zunanjepolitičnega pritiska, s katerimi cilja na države, ki posredno sodelujejo z "nezaželenimi" partnerji, kot so Venezuela, Iran in Rusija.
02.04.2025

Panika na Wall Streetu, Trump pa na golfu. Bo ponedeljek spet krvav?
Bo v ponedeljek tretji dan borzne drame? Finančni minister Bessent brez vloge v carinskem cunamiju.
06.04.2025

LJSE v rdečem: Bodo dividende dovolj velik magnet za vlagatelje?
Največji upad utrpela delnica Luke Koper z -5,68 odstotka, sledita NLB in Petrol, najmanj pa Krka
05.04.2025

Na borzo prilomastil medved. Je zdaj čas za nakupe ali prodajo?
Indeks S&P 500 in Nasdaq 100 ponovno globoko v rdečem, v dveh dneh izpuhtelo 5 tisoč milijard dolarjev vrednosti.
05.04.2025
Analitiki Goldman Sachsa so že znižali pričakovano ceno nafte v decembru za pet dolarjev, na 66 dolarjev za sod, ter opozorili, da ostaja tveganje recesije visoko.
Nižje cene blagodejne za inflacijo?
Nižje cene nafte bi lahko blagodejno vplivale na inflacijo ter centralne banke. Nižje cene kažejo tudi na zaskrbljenost glede obetov za rast svetovnega gospodarstva. Podjetja v celotni panogi so v zadnjih tednih znižala svoje napovedi, piše Bloomberg. Morebitne sankcije proti proizvajalcem nafte, med temi se omenja Rusijo, Iran in Venezuelo, bi lahko zmanjšale dobavo. Na drugi strani pa bi lahko trgovinska vojna škodila povpraševanja. Potrošnja na Kitajskem ostaja nizka.
Kot je poročal Bloomberg, se trgovci z nafto izogibajo najemanju tankerjev, zgrajenih na Kitajskem, zaradi skrbi, da bi lahko kitajska plovila plačevala pristojbine v ameriških pristaniščih. S pristojbinami naj bi Trump želel oživiti ameriško ladjedelniško industrijo. Urad ameriškega trgovinskega predstavnika (USTR) predlaga pristojbino za vstop v pristanišče v višini do 1,5 milijona dolarjev za plovila, zgrajena na Kitajskem, in do milijona dolarjev na pristojbino za vstop v pristanišče za katero koli plovilo za operaterje, ki imajo plovila, zgrajena na Kitajskem, v svoji floti.
Predlog je že naletel na kritike številnih podjetij, vključno z ameriškimi kmetijskimi proizvajalci. Trgovci z nafto so prav tako že opazili posledice, saj bi lahko najemanje nekitajskih plovil ogrozilo svetovne dobavne verige v času, ko se začnejo trgovinske vojne. Kitajska je hitro postala prevladujoča v svetovnem ladjedelništvu. Čeprav naftni tankerji, izdelani v Južni Koreji, predstavljajo veliko večji del svetovne flote v obratovanju, je več kot 70 odstotkov tankerjev, ki so trenutno v gradnji, v kitajskih ladjedelnicah.
Poleg trgovinskih vojn in geopolitičnih napetosti so na nižje cene nafte vplivali tudi podatki o šibkem povpraševanju, predvsem s Kitajske, in napoved OPEC+, da bo maja proizvodnja večja od pričakovane – kar za dodatnih 411.000 sodov dnevno.
Čeprav se obeti za rast svetovnega gospodarstva slabšajo, bi politično gledano nižje cene nafte lahko koristile Trumpovi administraciji. Sam predsednik je večkrat izrazil nezadovoljstvo nad visokimi cenami nafte.
Kakšna bo cena goriva pri nas
Čeprav nižje cene nafte običajno ublažijo inflacijske pritiske in razveselijo centralne banke, pa zadnje ocene kažejo , da se bodo goriva pri nas kljub padcem cen surove nafte podražila. Po izračunih portala Moje Finance naj bi se z novim tednom cene goriv na črpalkah izven avtocest dvignile. Pri čemer poudarjajo, da je ravno zaradi pretresov na trgih, njihove ocene treba jemati z nekaj več dvoma kot ponavadi.
Prihajajoče cene goriv:
- Bencin: +2 centa na liter → 1,49 evra/l (cena za 50- literski rezervoar = 74,5 evra)
- Dizel: +1,5 centa na liter → 1,53 evra/l (50 l = 76,5 evra)
Kurilno olje: +2 centa na liter → okoli 1,12 evra/l
Gre za osrednjo napoved, ki temelji na obstoječi formuli izračuna, še dodajajo. Če vlada formule ne bo spreminjala, bodo cene začele veljati v torek. Cene goriv znotraj avtocestnega omrežja niso regulirane.
Kaj vse vpliva na oblikovanje cen goriva pri nas?Drobnoprodajna cena posameznega naftnega derivata je sestavljena iz: - prodajne cene brez dajatev, - CO2 dajatve, dodatka za zagotavljanje prihrankov energije (prispevek URE), - prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (prispevek OVE), - trošarine in - DDV. Višino trošarin tako določa Ministrstvo za finance, višino prispevka URE in višino prispevka OVE in SPTE določa Ministrstvo za okolje in prostor, takso za CO2 pa Ministrstvo za okolje in prostor. Značilnost cene tekočih goriv je, da vključuje elemente cen borznih kotacij, ki se dnevno spreminjajo, medtem ko so ostale dajatve, razen trošarine, relativno fiksne. Marže distributerjev predstavljajo le manjši del v celotni strukturi cene naftnih derivatov, medtem ko nabavna cena na svetovnem trgu skupaj z dajatvami predstavlja okoli 90 odstotkov maloprodajne cene, piše na spletni strani ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. |