Surovine: Cene energije in kovin letos upadajo ob slabem povpraševanju

Od začetka letošnjega leta so cene industrijskih kovin in ključnih energentov beležile padce ob slabem povpraševanju v Aziji, Evropi in Severni Ameriki, pocenile so se tudi nekatere osnovne prehranske surovine, kot pšenica in koruza. Analitiki sicer napovedujejo rast cen v primeru okrevanja svetovnega gospodarstva.

 

 

Zemeljski plin

Vsaj v Evropi je bil konec lanskega leta v ospredju zemeljski plin, saj je cena tega energenta pred letom dni poskočila v višave po prekinitvi dobave iz Rusije preko plinovodov. Z vrha avgusta lani, ko je bilo za megavatno uro na nizozemski borzi TTF potrebno odšteti preko 300 evrov, se je cena spustila za 92 odstotkov in znaša slabih 25 evrov. Od začetka letošnjega leta je cena upadla za dve tretjini, a morda se obetajo še nadaljnji padci.

Cene so padle zaradi zagotovitve dodatne dobave, po eni strani preko plinovodov iz Norveške, po drugi strani s povečanim uvozom utekočinjenega plina (LNG), zlasti iz Združenih držav Amerike (ZDA), kar je vključevalo tudi pospešeno gradnjo uvoznih terminalov od Hrvaške do Nemčije. Naklonjeno je bilo tudi vreme, saj je bila zima neznačilno topla.

"Med poglavitne razloge, da bi cene na kratek rok lahko ostale na nižji ravni, bi izpostavili predvsem višje zaloge energentov v skladiščih v primerjavi s preteklim letom, zaradi visokih cen pa so se na manjšo porabo prilagodili tudi porabniki," pojasnjuje Jure Štimac, upravitelj premoženja pri NLB Skladih. "Trenutno nižja poraba plina nakazuje tudi na nižjo gospodarsko aktivnost, ki bi se lahko še dodatno zmanjšala in ceno potisnila še nižje."

Plinohrami v Evropi so 68-odstotno napolnjeni, kažejo podatki Gas Infrastructure Europe (GIE), medtem ko se proizvodnja v mnogih industrijskih obratih še ni vrnila na ravni pred energetsko krizo, kar ohranja povpraševanje po plinu nizko.

Upočasnjena gospodarska aktivnost ni omejena le na Evropo, saj tudi v ZDA in Aziji cene padajo. Cene na ameriškem vozlišču Henry Hub dosegajo 2,3 dolarja na milijon britanskih termalnih enot, kar je okrog 40 odstotkov manj kot ob začetku leta, azijski referenčni indeks JKM pa se je znižal za več kot polovico.

 

 

"Spot cene za LNG v Aziji so bile nazadnje na tej ravni v juliju 2021. Nekatere vlagatelje skrbi, da bi lahko cene dodatno upadle zaradi omejenega povpraševanja, čeprav bi toplejše poletje od običajnega lahko povečalo potrebo po ohlajanju, zlasti v Aziji," pa pravi višji analitik pri Rystad Energy Masanori Odaka.

Nafta

Nizko svetovno povpraševanje je tudi razlog za padec cen surove nafte. Indeks zahodnoteksaške nafte (WTI) in indeks severnomorske nafte brent sta v tem času izgubila 15 odstotkov vrednosti.

K temu prispeva nizko povpraševanje iz razvitih držav, ki so največje porabnice črnega zlata, a podatki Mednarodne agencije za energijo (IEA) kažejo, da se bo povpraševanje po nafti letos celo malce povečalo, in sicer na račun rasti v državah nečlanicah OECD, zlasti Kitajske. K nizkim cenam tako nemara pripomore tudi zadostna ponudba, ki kljub rezom v proizvodnji s strani držav OPEC pod vodstvom Savdske Arabije ostaja visoka. Sankcionirane države, kot so Rusija, Venezuela in Iran povečujejo proizvodnjo in svojo nafto proizvajajo s popustom.

 

 

"Evropa v hudi energetski in vojni krizi, upadanje povpraševanja po nafti na Kitajskem zaradi kovidnih omejitev in upočasnitve nepremičnin ter upadanje povpraševanja v ZDA so lahko zadostno gorivo za normalno spremembo cen," razloge za kratkoročno korekcijo cen nafte navzdol vidijo pri Bloomberg Intelligence (BI).

Kovine

Globalno povpraševanje po industrijskih kovinah poganja največja uvoznica, tj. Kitajska, najbolj pa v začetku letošnjega leta izstopa padec cen niklja za skoraj tretjino, medtem ko se med kovinami nad gladino drži le zlato.

"Po lanski odpravi kovidnih ukrepov, se je pričakoval močan zagon kitajskega gospodarstva, ki pa se je v večji meri zgodil v storitvenem sektorju, medtem ko sta proizvodna in gradbena dejavnost, ki sta ključni za povpraševanje po industrijskih kovinah, ostali umirjeni," pravi Štimac.

Najbolj je počasno okrevanje kitajskega gospodarstva vplivalo na cene niklja, ki so upadle za 31,5 odstotka, saj se je v prvem četrtletju 2023 kitajski uvoz te kovine znižal za dve tretjini. Z nikljem ima že nekaj časa težave londonska borza kovin (angl. London Metals Exchange - LME): po tem, ko je lani zaradi skoka cen ustavila več milijard dolarjev transakcij z nikljem in beležila 27-odstotni padec dobička, je marca letos nevede prodala za 54 metričnih ton niklja v vrednosti 1,26 milijona dolarjev banki JPMorgan, ta pošiljka pa se je nato izkazala za - kamne, kot je poročal Bloomberg. LME je tudi izgubila status referenčnega tečaja za nikelj, saj se trg odmika od čiste kovine k drugim oblikam, kot sta feronikelj in nikljev sulfat, še piše Bloomberg.

"Zaradi šibkejšega povpraševanja po gradnji nepremičnin in poslabšanja razpoloženja v gradbeništvu bi lahko tudi cene industrijskih kovin, predvsem železa in jekla, ostale na nižjih ravneh," dodaja Štimac. Baker je od začetka leta izgubil 3,4 odstotka, aluminij 5,5 odstotka, železova ruda pa 7,3 odstotka vrednosti.

V zelenem območju od začetka leta je le zlato, ki je pridobilo 7,6 odstotka vrednosti, k čemur je pripomoglo nihanje dolarja in dejstvo, da tudi v letu 2023 s precejšnjimi nakupi žlahtne kovine nadaljujejo centralne banke. V tretjem četrtletju lanskega leta je prišlo do porasta teh nakupov, ki so ga vodile predvsem centralne banke držav v razvoju, ki so skušale zmanjšati svojo odvisnost od dolarskih rezerv, a se ta rast upočasnjuje.

 

 

"Na podlagi naše analize bi lahko počasnejše nakupovanje centralnih bank in slabo povpraševanje po nakitu leta 2023 povzročilo skupni upad za šest odstotkov, pri čemer bi moral prosti trg posledično absorbirati več zlata," napovedujejo pri BI.

Hrana

Cene prehranskih surovin se gibljejo mešano. Na čikaški borzi surovin (angl. Chicago Board of Trade - CBT) so od začetka leta upadle cene žitaric; pšenica se je pocenila za 24 odstotkov, soja za 13 odstotkov, koruza pa za dobrih 11 odstotkov. Ključno za cene teh dobrin je nemoten izvoz iz črnomorske regije, kjer je lani zaradi rusko-ukrajinske vojne prišlo do blokade ukrajinskih pristanišč, od septembra pa prehajanje tankerjev s pšenico in koruzo iz ene največjih svetovnih izvoznic omogoča dogovor, pri katerem sta posredovala Turčija in Združeni narodi (ZN).

Medtem rastejo cene živine, za 9,2 odstotka, kava je dražja za devet odstotkov, sladkor pa je dražji za dobro četrtino (26,6 odstotka). Prav dražji sladkor je kljub padcu cen žita in mlečnih izdelkov v aprilu povzročil rast indeksa cen živilskih surovin ZN (angl. Food and Agriculture Organization - FAO) za 0,6 odstotka. Razlog za podražitev sladkorja je slabo vreme in manjša uporaba gnojil na poljih v Aziji in Južni Ameriki. Indeks je sicer padel za približno 20 odstotkov od lanskoletnega rekorda.

 

 

Napoved rasti cen

Pri mnogih surovinah, zlasti pri energentih, je zaradi visokih cen v lanskem letu prišlo do povečanja proizvodnje, kar je povečalo ponudbo in s tem znižalo cene. Toda večletno obdobje podhranjenih investicij v obseg proizvodnje vodi v omejene kapacitete za nadaljnje širitve. Posledično bi "ob obuditvi globalne gospodarske rasti in povečanju povpraševanja po nekaterih surovinah na srednji rok lahko cene ponovno začele naraščati," ocenjuje Štimac.

Temu pritrjujejo tudi povprečne ocene analitikov, zajetih v Bloombergovih anketah, saj vidijo za leto 2023 in naprej višje cene od trenutnih terminskih pogodb za nafto, zemeljski plin, industrijske kovine in žitarice.