.webp){kind=icon}
Cene zemeljskega plina v Evropi so padle na najnižjo točko od sredine leta 2021, kar prispeva k umirjanju inflacije in s tem olajšanje za potrošnike na stari celini.
Od začetka leta je cena za enomesečne terminske pogodbe na nizozemskem vozlišču TTF, ki predstavlja referenčno ceno plina za Evropo, padla za kar dve tretjini in trenutno znaša manj kot 25 evrov na megavatno uro.
Če nas je še pred letom dni skrbelo pomanjkanje plina, ko so odločevalci hiteli s polnjenjem plinohramov, je slika sedaj prav nasprotna: Plinohrami so napolnjeni nad zgodovinskim povprečjem, ponudba pa presega povpraševanje. Ob istem času lani, ko je Rusija drastično zmanjšala dobavo preko plinovodov po izbruhu vojne v Ukrajini, je bila cena za terminske pogodbe štirikratnik današnje, mnoge evropske države pa so bile prisiljene elektriko (zopet) proizvajati s premogom.
K znižanju cen je precej pripomogel povečan uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), zlasti iz Združenih držav Amerike (ZDA), pa tudi mila zima v Evropi. Ugodno vreme pripomore tudi k večjemu deležu obnovljivih virov v energetski mešanici, kar še znižuje potrebo po plinu.
Evropski plinohrami so v povprečju 67 odstotkov napolnjeni, petletno povprečje za ta letni čas pa je okrog 50 odstotkov, po podatkih Gas Infrastructure Europe (GIE). Obenem je kljub prekinjeni dobavi iz Rusije, kjer majhen delež nekdanjega pretoka še prihaja preko ukrajinskega tranzitnega sistema, ponudba plina na visoki ravni, saj je povpraševanje po LNG nizko tudi na Kitajskem, kjer gospodarstvo le počasi okreva po kovidnih zaprtjih.
Precej plina v utekočinjeni obliki Evropa še vedno uvaža iz Rusije, saj ta ni vključen v pakete sankcij, zato Rusija ostaja tretja največja dobaviteljica LNG v Evropo, za ZDA in Katarjem. "Februar 2023 je bil rekorden mesec za količine ruskega LNG, dobavljenega v Evropo – 1,61 milijonov ton, kar ustreza 17-odstotnemu deležu celotne količine uvoza LNG," v poročilu pojasnjuje analitičarka Nikoline Bromander iz Rystad Energy. Nekateri kupci, med njimi novi plavajoči uvozni terminali (FSRU) v Nemčiji, naj bi se v prihodnje izogibali ruski dobavi, saj "bo država zmanjšala odvisnost od Rusije," še piše v poročilu.
Povpraševanje je sicer nizko predvsem na račun upočasnjene gospodarske aktivnosti. Največje gospodarstvo v Evropski uniji (EU), Nemčija, je v prvem četrtletju letošnjega leta zdrsnila v recesijo, proizvodni sektor na celini pa se še ni pobral od lanske energetske krize, saj so takratne visoke cene mnoge industrijske obrate prisilile v zmanjšanje proizvodnje, popolno zaprtje ali premik proizvodnje izven EU.
Za potrošnike so ugodnosti očitne. Inflacija v evroobmočju, ki je bila v precejšnji meri posledica visokih cen energije, je v maju še naprej padala in po prvih ocenah znaša 6,3 odstotka na letni ravni, po tem ko je vrh dosegla v oktobru pri 10,6 odstotka.
