Trgi surovin oznanjajo recesijo in povzročajo inflacijo

Gibanja na surovinskih trgih so neenotna. Čeprav se nam po mnenju mnogih analitikov bliža recesija, ki pomeni nižje povpraševanje, se cene energentov še ne umirjajo, saj ceno tako zemeljskega plina kot surove nafte na povišanih ravneh drži negotovost dobave. Industrijske kovine pa s padci že kažejo na ohlajanje gospodarstva.

Umirjajo se tudi cene prehranskih surovin, zlasti pšenice, katere cena je zaradi rusko-ukrajinske vojne letos dvakrat izrazito poskočila.

Plin, nafta in bencin ostajajo pri visokih cenah

Evropa je še vedno sredi energetske krize, saj se obeta novo zmanjšanje dobave iz Rusije preko plinovoda Severni tok 1. Plinovod bo obratoval le na 20 odstotkih zmogljivosti, so sporočili iz ruskega Gazproma. Cene plina ob zmanjšani dobavi ostajajo povišane, na nizozemskem vozlišču TTF, ki je evropski referenčni tečaj, je za megavatno uro treba odšteti 183 evrov. Od ponedeljka je cena narasla za 14 odstotkov, v zadnjem mesecu za dobro četrtino, od začetka leta pa je cena 180 odstotkov nad izhodiščem.

Evropska komisija tako že skuša prepričati države članice, da podprejo predlog o 15-odstotnem zmanjšanju porabe, kar bi omogočilo napolnitev plinohramov za zimsko sezono tudi ob zmanjšanem pretoku. Predlogu najbolj nasprotujejo države, ki so od ruskega plina najbolj odvisne, zlasti Madžarska, Češka in Slovaška. Slovenija je predlog podprla, največji trgovec s plinom Geoplin pa pravi, da zaradi razpršenih virov dobava plina v Slovenijo poteka nemoteno.

Cene surove nafte padajo z junijskih vrhuncev, a ostajajo okrog 30 odstotkov nad vrednostmi z začetka leta. Zahodnoteksaška nafta WTI je pri 98 dolarjih za 159-litrski sod, severnomorska nafta brent pa pri 107 dolarjih za sodček. Rast cen nafte v prvi polovici leta je posledica vojne v Ukrajini in posledičnih zahodnih sankcij nad Rusijo, ki vključujejo tudi uvoz ruske nafte in naftnih derivatov. Poleg tega cene višajo nezadostna proizvodnja nekaterih držav članic OPEC+ in nizke svetovne zaloge, ocenjuje glavni analitik Bloomberg Adria Andrej Knez.

Tudi bencin je dražji pri 344 dolarjih na galono, kar je 54 odstotkov več kot v začetku leta. Toda cene bencina v regiji Adria ne sledijo višjim cenam na svetovnih trgih, saj so vlade maloprodajno ceno bencina omejile, ugotavlja Knez. Cene bencina v regiji niso sledile niti padcu cen surove nafte v drugi polovici leta 2020, v času pandemije, saj bi nižje cene goriva v državne blagajne prinesle manj denarja iz naslova DDV.

Pričakuje se, da se bo povprečna cena v drugi polovici leta gibala okrog stotih dolarjev za sodček, v letu 2023 pa bo padla pod 90 dolarjev. Zaradi omejene in nestabilne dobave bodo cene v letošnjem letu ostale povišane, nižje povpraševanje pa jih bo znižalo v naslednjem letu, napoveduje Knez. Neznanka še vedno ostaja konflikt v Ukrajini, saj bi v primeru dodatnega stopnjevanja lahko cene ostale povišane; tudi doseganje načrtovanih ravni proizvodnje v državah OPEC+ še visi v zraku.

Podobno kot bencin je tudi kurilno olje od začetka leta dražje za dobrih 50 odstotkov, medtem ko je premog dražji za dobrih 140 odstotkov.

Doktor baker pravi, da bo recesija

Cena kovin pada, tako dragocenih kot industrijskih. Vrednost zlata pada že štiri mesece zapored ob postopnem zategovanju monetarne politike ameriške centralne banke Fed. Čeprav to spodbuja ugibanja o recesiji, je zlato, tradicionalno zavetje za vlagatelje v negotovih časih, zasenčila moč dolarja. Dolar je sicer v zadnjih dneh padel z vrhunca z začetka julija, s čimer se je umirila tudi cena zlata. Trenutno je pri 1726 dolarjih za unčo, kar je 5,7 odstotka nižje kot v začetku leta.

Tudi srebro in platina sta padla, srebro je letos izgubilo petino vrednosti, platina pa dobrih osem odstotkov.

Med industrijskimi kovinami so vlagatelji najbolj pozorni na gibanje cene bakra. Ta zaradi svoje razvejane uporabe v mnogih industrijskih sektorjih velja za dobrega pokazatelja zdravja svetovnega gospodarstva. Trenutno je njegova cena 342 dolarjev za funt, kar je 23 odstotkov pod letnim izhodiščem.

Aluminij je od začetka leta izgubil 14 odstotkov vrednosti, cink je izgubil 11 odstotkov, kositer pa 37 odstotkov. Železova ruda je pri ceni 727 kitajskih yuanov za metrično tono, kar je 13 odstotkov več kot na začetku leta. Jeklo je v istem času izgubilo dobro tretjino vrednosti; ena tona stane 923 dolarjev.

Bloombergov podindeks industrijskih kovin je prav tako padel z marčevskega vrha; letos je izgubil 13 odstotkov vrednosti.

Cene prehranskih surovin se umirjajo

Prehranske surovine so v zadnjih mesecih polnile naslovnice zaradi vojne v Ukrajini. Rusija je s pomorsko blokado preprečevala izvoz pšenice in ostalih žit iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč, kar je dvigovalo ceno pšenice in zaostrovalo tveganje množične lakote na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, kamor Ukrajina in Rusija v večini izvažata svoje žito.

Po dveh poskokih v začetku marca in sredi maja se cena pšenice vrača na raven z začetka leta; trenutno je pri 783 dolarjih za bušel. Dogajanje v Črnem morju še vedno vpliva na ceno pšenice: Ob novici, da sta se Ukrajina in Rusija dogovorili glede izvoza žita iz Ukrajine, je padla, a je ob včerajšnjem bombardiranju Odese zopet narasla. Rusija je sicer sporočila, da raketni napad ne bo vplival na izvoz žita.

Cena koruze in soje je bila v letošnjem letu manj nihajna kot cena pšenice. Koruza se giblje pri ceni okrog 592 dolarjev za bušel, kar je raven z začetka leta, soja pa se je podražila za 12 odstotkov. Najbolj se je podražil riž, ki je pridobil kar četrtino vrednosti.

Tudi cene olja se po nihajni prvi polovici leta znižujejo. Palmovo olje je že izgubilo četrtino vrednosti z začetka leta, za metrično tono je treba odšteti 3861 malezijskih ringgitov oziroma 854 evrov.

Padec cen surovin sicer ne pomeni nujno nižjih cen hrane, saj k podražitvam na policah prispevajo tudi višji stroški v kmetijstvu, predvsem stroški gnojil in energentov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar