Surovine v zadnje četrtletje vstopajo z rastjo – in negotovostjo

Cene surovin so letos nihale, enih sicer bolj od drugih. Ob vstopu v zadnje četrtletje leta 2022 se nafta ponovno draži, zemeljski plin kljub padcu z višav ostaja na visokih ravneh, prehranskim surovinam – zlasti žitaricam – pa znova grozi slabša letina, tokrat v ZDA.

Bloombergov indeks surovin je v oktobru zabeležil rast, a ob tem velja omeniti, da se indeks osredotoča predvsem na ameriške surovinske borze in tečaje, z izjemo severnomorske nafte brent in kovin, ki trgujejo na londonski borzi. Največjo obtežitev v naboru surovin ima z dobrimi 13 odstotki cena plina na ameriškem vozlišču Henry Hub, evropska cena plina pa v indeksu sploh ni zajeta.

V prihajajočem tednu vlagatelji na surovinskih trgih pričakujejo vrsto pomembnih objav podatkov, od pregleda naftnih trgov Mednarodne agencije za energijo (IEA) do ameriškega poročila o stanju pridelkov.

IEA: Povpraševanju po plinu v Evropi se obeta največji padec v zgodovini

IEA je že objavila poročilo o svetovnih trgih zemeljskega plina, ki vsebuje tudi prognozo za zadnje četrtletje. V središču dogajanja je Evropa, ki je zaradi vojne v Ukrajini ostala brez večine ruskega plina. Izpad dobave po plinovodih iz Rusije Evropa nadomešča z večjim uvozom utekočinjenega plina (LNG), zlasti iz ZDA, kar ceno plina viša tudi na azijskih borzah, saj se azijske države prav tako zanašajo na LNG.

IEA sicer napoveduje, da se zaradi astronomskih cen plina v Evropi obeta največji padec povpraševanja v zgodovini. V letu 2022 naj bi se povpraševanje znižalo za 50 milijard kubičnih metrov, k čemur največ prispeva nižje povpraševanje v industrijskem sektorju.

Cene so se že spustile z avgustovskega vrha, ko so na nizozemskem vozlišču TTF presegle 300 evrov za megavatno uro. Trenutno je za megavatno uro plina z dobavnim rokom enega meseca treba odšteti okrog 160 evrov.

Padec cene je posledica zmanjšanja povpraševanja za deset odstotkov v prvih osmih mesecih leta na letni ravni, v industriji za kar  15 odstotkov, piše v poročilu. Industrija gnojil v Evropi je bila primorana zmanjšati proizvodnjo za 70 odstotkov, kar ustvarja pritisk na prehranske dobavne verige. Povpraševanje se je znižalo tudi zaradi evropske pobude za znižanje porabe plina.

Tudi drugi evropski ukrepi so prispevali k nižji ceni, od zapolnitve plinohramov do zagotavljanja likvidnosti energetskim podjetjem. Čeprav se cena niža, ni pričakovati njene vrnitve na ravni pred vojno v Ukrajini. Povečanje uvoza LNG v Evropo – ki bo glede na nedavne poškodbe na plinovodu Severni tok nemara dolgoročnejši trend – pomeni večje tekmovanje med odjemalci. Večje izvoznice (ZDA, Katar, Rusija) medtem za doseganje ravni povpraševanja vztrajno krepijo proizvodnjo.

Surova nafta bo do konca leta dosegla sto dolarjev

Organizacija OPEC+, ki združuje svetovne izvoznice nafte, se je na zadnjem zasedanju odločila za znižanje proizvodnje v novembru v višini dveh milijonov 159-litrskih sodov na dan. Cena je po novici poskočila, severnomorska nafta brent je z 88 dolarjev za sodček narasla na trenutnih 95 dolarjev.

Izvoznice nafte na čelu s Savdsko Arabijo so se za potezo odločile, ker zaradi ohlajanja svetovnega gospodarstva pada povpraševanje, z njim pa cena. Analitiki sicer opozarjajo, da napovedani rezi ne bodo izvedeni v celoti, a da bo cena nafte brent do božiča vseeno dosegla ceno sto dolarjev za sodček.

"Menimo, da OPEC+ ne bo uspel v celoti izpolniti znižanja, možno pa je znižanje za 1,2 milijona sodčkov na dan. 14 od 23 držav članic, ki predstavljajo 39 odstotkov septembrske proizvodnje v skupini, trenutno ne dosega proizvodnih ciljev, tako da nova kvota ne bo zavezujoča," je v raziskovalnem poročilu zapisal podpredsednik Rystad Energy Jorge Leon. "Ruska proizvodnja je na primer pri 9,7 milijona sodčkov na dan, njihova nova kvota pa je 10,5 milijona sodčkov na dan."

Znižanje za ocenjenih 1,2 milijona sodčkov bodo v veliki meri nosili Savdska Arabija, Irak, Združeni arabski emirati in Kuvajt.

"Višje cene nafte bodo neizogibno prispevale k inflacijskim preglavicam, s katerimi se spopadajo centralne banke po svetu. Igrale bodo vlogo pri izračunih za nadaljnje dvige obrestnih mer, s katerimi banke ohlajajo gospodarstvo," še pišejo pri Rystad Energy.

Nizek vodostaj reke Mississippi ogroža ameriški pridelek žita

Na trgih hrane še vedno vlada negotovost glede izvoza ukrajinskih žit iz črnomorske regije, možnost globalne recesije pa pritiska na povpraševanje po žitaricah. A glavna skrb je pridelek v Združenih državah Amerike, ki so v septembru presenetile s podatki o slabši letini pšenice in koruze, kot so pričakovali.

Kmetijski sektor v ZDA je v tej sezoni prizadela suša, ki je oklestila pridelek koruze, a ni še znano, za koliko. Suša je obenem povzročila znižanje vodostaja reke Mississippi, podobno kot se je pred meseci zgodilo z reko Ren. Nizka gladina pritiska na pomorsko trgovino, predvsem izvoz kmetijskih pridelkov; dolina reke Mississippi je namreč zaslužna za več kot 90 odstotkov ameriškega kmetijskega izvoza. Ameriška koruza se zaradi transportnega krča draži.

Podrobnejše ugotovitve o pridelku v ZDA bodo vključene v oktobrsko poročilo WASDE.

Bolje kaže kuhinjskim oljem; pridelek repičnega olja v Kanadi je bil visok, pridelek soje v največji proizvajalki Braziliji pa naj bi bil po pričakovanjih rekorden. Naslednji teden se vlagatelji ozirajo še v Azijo; v Maleziji naj bi uskladiščili največ zalog palmovega olja v zadnjih treh letih, poroča Bloomberg.

Napoved za sončnično olje medtem ostaja črnogleda. Kmetom v Ukrajini je namreč uspelo požeti le 20 odstotkov posejanih površin, kar je pol manj kot lani. Naslednji mesec bo dogovor med Rusijo in Ukrajino, ki trenutno omogoča izvoz žita iz Odese, potreben obnove. Pojavlja se skrb, da bi lahko Rusija ponovno otežila izvoz prek črnomorskega koridorja.

Kovine in Kitajska

Povpraševanje po kovinah v največji porabnici Kitajski velja za pokazatelja trendov na trgih kovin. Cene kovin so po ruski invaziji na Ukrajino poskočile, od takrat pa se umirjajo, saj se povpraševanje niža. Padajoče cene bakra, ki se uporablja v različnih sektorjih industrije, mnogi jemljejo za znanilca recesije. Cena bakra je – podobno kot cene ostalih glavnih kovin – v letošnjem letu upadla za dobrih 20 odstotkov.

V ponedeljek se odprejo kitajske borze, ki so bile v preteklem tednu zaradi državnega praznika zaprte. Vlagatelji bodo pozorni na prihajajoči kongres komunistične partije, še pred tem pa naj bi bilo na voljo nekaj indicev o stanju kitajskega gospodarstva. V torek bo Mednarodni denarni sklad (IMF) objavil poročilo Svetovna gospodarska napoved (World Economic Outlook, angl.), ki bi lahko nudilo vpogled v upočasnjeno rast drugega največjega gospodarstva na svetu, vpliv ničelne tolerance do covida-19 in težave v kitajskem nepremičninskem sektorju.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar