Opustitev ruskega plina: Kako drago bo ogrevanje z zemeljskim plinom?

Minuli konec tedna sta se na meji med Slovaško in Madžarsko srečali črni ovci Evropske unije, predsednika vlade Slovaške in Madžarske. Slovaški premier Robert Fico je v družbi svojega madžarskega kolega Viktorja Orbana ob reki Donavi izjavil, da jima nihče ne sme narekovati, kje naj kupujejo plin in nafto.

Izobčena voditelja vzhodnoevropskih držav, ki – v nasprotju s svojimi evropskimi partnericami – po ruski invaziji na Ukrajino z Moskvo nista pretrgala vezi, sta v nedeljo med skupnim nastopom na meji izrazila odpor proti pritisku, naj se njuni državi odpovesta ruskim fosilnim gorivom.

Oba voditelja sta zatrdila, da bi bila opustitev dobav prek naftovoda Družba gospodarsko in tehnično neizvedljiva, saj njuna notranja lega brez dostopa do morja omejuje pri zmanjševanju odvisnosti od ruskih energentov. Medtem pa, nasprotno, EU in ZDA razmišljajo o strožjih ukrepih za preostali izvoz surove nafte iz Moskve, navaja Bloomberg. Voditelja sta opozorila še, da bi prekinitev dobave ruske energije škodovala vsej Evropi.

Pritisk Washingtona in Bruslja

Bratislava in Budimpešta sta pod pritiskom ne le Bruslja, temveč v zadnjem času tudi Bele hiše. EU in ZDA namreč vse tesneje sodelujeta pri prizadevanjih za oslabitev ruskega vojnega gospodarstva, ki se napaja z izvozom energentov.

Sredi septembra sta se Trumpova administracija in Evropska unija v Washingtonu sestali, da bi razmislili, kako z dodatnimi sankcijami pritiskati na rusko gospodarstvo in oslabiti Putinovo vojno mašinerijo. Le nekaj dni prej je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da je Washington pripravljen uvesti dodatne sankcije proti Rusiji, je poročal Euronews.

Madžarska in Slovaška sta tudi edini srednjeevropski državi, ki še uvažata nafto po naftovodu Družba. Zaradi naraščajočega pritiska iz Washingtona pa je Madžarska podpisala dolgoročno pogodbo o dobavi plina s Shellom, da bi dopolnila svoje ruske zaloge.

Pool photo by Grigory Sysoyev via AFP/Getty Images

 

"Orban in Fico opozarjata na nekaj, kar dobro razume tudi Nemčija (pa še kdo v EU): popolna ukinitev uvoza ruskih fosilnih energentov je tehnično mogoča, a tudi zelo draga. Prav zaradi tega dve nemški rafineriji, ki sta zgodovinsko priklopljeni na severni krak Družbe, de facto še vedno prejemata in predelujeta rusko nafto. Tehnično in formalnopravno jo sicer imenujejo 'kazahstanska', saj imata rafineriji s Kazahstanom sklenjen dogovor za dobavo potrebnih količin, Rusija pa je medtem prevzela prejšnje obveznosti Kazahstana do azijskih trgov," trenutno dogajanje osvetljuje poznavalec Denis Mancevič.

Mancevič poudarja, da lahko zato samo na papirju rečemo, da le Slovaška in Madžarska še uvažata rusko nafto. "Podobno kot Nemčija bosta najverjetneje tudi Fico in Orban v nekem trenutku našla model, ki bo izpolnil politična pričakovanja Trumpa in velike večine držav EU, hkrati pa ohranil določene vezi in dobave iz Rusije. Te niso samo cenejše, ampak v primeru rafinerij tudi tehnično prilagojene potrebam trga in predelovalnim zmogljivostim," doda.

Ali imata vzhodnoevropska voditelja prav? Kako uničujoča bi bila popolna prepoved uvoza ruskih energentov v EU? Kako pred kratkim predstavljeni novi paket sankcij proti Rusiji vpliva na trg zemeljskega plina in kakšne so napovedi cen pred zimsko sezono (kateri način ogrevanja je najcenejši, smo preverili na povezavi)?

19. sveženj sankcij zapira vrata ruskemu plinu

19. sveženj sankcij proti Rusiji, ki ga je Evropska komisija predstavila sredi septembra, bo zaprl vrzel, ki je Moskvi omogočala zaobiti evropsko prepoved uvoza utekočinjenega naftnega plina (LPG), je po poročanju Reutersa v četrtek dejal poljski minister za energetiko. To vrzel je dopuščal tako imenovani 12. sveženj sankcij iz leta 2024, ki je izključeval nekatere vrste LPG, kot sta butan in izobutan.

Gre za prvo prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina po začetku ruske invazije na Ukrajino, s čimer je Bruselj pospešil časovni okvir prepovedi do januarja 2027. Sporočilo je bilo objavljeno le nekaj dni po tem, ko je predsednik Trump pozval EU, naj stori več za omejitev energetskih prihodkov Moskve.

Bloomberg

 

Ena od možnosti, o kateri naj bi razmišljali vodilni na stari celini, vključuje spremembo tako imenovanega načrta RePowerEU za odpravo energetske odvisnosti od Rusije. "Odkar smo leta 2022 predstavili načrt RePowerEU, ves čas poudarjamo, da je rusko energijo treba opustiti prej kot slej," je dejala tiskovna predstavnica komisije Anna-Kaisa Itkonen.

Hkrati pa bo po pričakovanjih na svetovnem trgu v drugi polovici prihodnjega leta začel nastajati presežek LNG, kar bo zmanjšalo tveganje, da bi postopna odprava ruskega utekočinjenega plina povzročila pritisk na evropske zaloge in sprožila skok cen. To bo ključni dejavnik za EU pri določanju novega datuma postopnega izločanja ruskega LNG.

Ameriški predsednik že ves september ponavlja, da je njegova administracija pripravljena zaostriti sankcije proti Rusiji, vendar le, če bodo vsi transatlantski partnerji v Natu pripravljeni na odpoved uvoza ruskih energentov.

"S to odločitvijo je Trump spretno potisnil žogico na stran evropskih držav. Sam namreč ne želi dodatnih sankcij proti Moskvi, a zaradi pritiska domače in tuje javnosti potrebuje izhod: najprej naj drugi opravijo 'domačo nalogo', šele nato bodo ukrepale tudi ZDA," trenuten moment glede sankcij opiše poznavalec Mancevič.

"Glede na strategijo EU za postopno opustitev ruskega utekočinjenega plina do konca 2027 bodo evropske države nadaljevale postopno in prilagodljivo nabavo iz različnih virov in dobavnih verig," pa novo strategijo bloka komentira analitik Tilen Šarlah.

Slovo Rusiji, pozdrav Ameriki

ZDA so večkrat izrazile pripravljenost za dobavo več LNG v Evropo, zlasti ker naj bi se v prihodnjih nekaj letih odprle nove proizvodne zmogljivosti. EU je v zadnjih letih iz ZDA letno uvažala približno 50 milijard kubičnih metrov LNG, pri čemer ima infrastrukturo za LNG vzpostavljeno v približno ducatu držav članic, navaja Bloomberg.

K nakupu več ameriškega LNG se je Bruselj zavezal tudi avgusta, ko je blok z ZDA sklenil trgovinski sporazum. EU bo tako v prihodnjih treh letih kupila za 750 milijard dolarjev ameriške energije.

V letu 2024 je več kot 40 odstotkov ameriškega zemeljskega plina bilo izvoženega v Evropsko unijo. Nizke temperature in motnje pri dobavi ruskega plina prek Ukrajine so povečale povpraševanje v Evropi, zaradi česar je cena na nizozemskem vozlišču TTF februarja dosegla rekordne ravni.

"Odločitev o opustitvi ruskega plina bo nedvomno pomenila večje zanašanje na ZDA kot osrednjega dobavitelja LNG, najverjetneje v kombinaciji s Katarjem. Ne glede na nove zmogljivosti, ki bodo prihajale na trg v prihodnjih letih, bo to najverjetneje pomenilo nekoliko višje cene že zaradi dražjega transporta (v primeru stabilnega povpraševanja), v primeru neenakomernega povpraševanja in morebitnih skokov (recimo hladne zime) pa tudi večja cenovna odstopanja," pojasnjuje Mancevič.

Mancevič poudarja, da bodo trg in dobavitelji nedvomno izkoristili nove razmere, v katerih bo celoten ruski LNG nesprejemljiv za EU, pa čeprav bi ta prihajal iz projekta Yamal LNG, lastnik katerega ni Gazprom, ampak deloma tudi mednarodni konzorcij, v katerem je recimo francoski Total. "Ta plin tudi ne prispeva bistveno k finančnim zmožnostim Kremlja za financiranje vojne. Zato ta odločitev ne bo resneje ogrozila varnosti oskrbe z zemeljskim plinom v EU, bo pa nedvomno poslabšala pogajalska izhodišča, zmanjšala manevrski prostor in posledično nekoliko podražila uvozne količine," je kritičen.

MET Grupa

 

Kako poteka polnjenje evropskih zalog pred zimo?

Plinohrami v Evropi so v povprečju več kot 80-odstotno polni. Italija je na vodilnem mestu z 91 odstotki, Francija sledi z 90,6 odstotka, Nemčija pa zaostaja s 76,4 odstotka, kar poudarja regionalne razlike. Evropska unija je letos, da bi pomagala pri prizadevanjih za obnovo zalog držav članic, omilila mandat za skladiščenje plina.

Kljub tem razlikam EU še vedno ostaja v udobnem položaju pred zimo. Analitiki ugotavljajo, da je bila lanska zima najhladnejša od začetka vojne v Ukrajini, kar je povzročilo znatno črpanje zalog. Če bo prihajajoča sezona podobna pretekli, bi zaloge kljub močnemu izhodišču lahko spet pod pritiskom.

V Avstriji, kjer Slovenija skladišči del zemeljskega plina, so plinohrami trenutno zapolnjeni skoraj 84-odstotno, kar je nad povprečjem EU. V istem obdobju lani so bile številke še višje: evropsko povprečje je znašalo 94 odstotkov, v avstrijskih skladiščih pa 92,4 odstotka, kažejo podatki portala Agsi.

"Trenutna raven skladiščenja plina v EU je res še vedno razmeroma visoka, kar je solidna 'varnostno blazina' pred zimo, zato je tudi cena razmeroma ugodna in blizu najnižjih cen v tem letu," je povedal analitik Šarlah.

Kaj se dogaja s cenami zemeljskega plina?

V ponedeljek je cena zemeljskega plina na nizozemskem mednarodnem trgu (TTF) znašala 32,89 evra za megavatno uro. Cene na tej borzi so se od konca izraelsko-iranskega konflikta v juniju gibale v razponu med 35 in 31 evri za megavatno uro, v zadnjem letu pa so upadle za približno 10 odstotkov.

V zadnjem mesecu se je cena plina TTF zvišala za 2,57 odstotka, vendar je še vedno za 14,92 odstotka nižja kot pred letom dni, kažejo podatki o trgovanju s pogodbami za razliko (CFD), ki sledijo referenčnemu trgu za to surovino.

Kljub temu pa cena na mednarodnem trgu ne odseva nujno tudi cene na domačem trgu. ''Zemeljski plin ostaja uveljavljen energent v slovenskih gospodinjstvih, saj je njegova cena okoli 87 evrov na megavatno uro. V zadnjem letu se je rahlo podražil,'' je za Bloomberg Adria pred tednom dni povedal energetski svetovalec mreže Ensvet Gašper Stegnar.

"Trenutni geopolitični konflikti niso bistveno premaknili trga, kar nakazuje, da so razmere vsaj na videz pod nadzorom in da so trenutna tveganja omejena. Kljub temu lahko nenadne geopolitične napetosti ali tehnične težave pri dobavi, kot so vzdrževanje cevovodov, vremenski vplivi, povzročijo kratkoročne izbruhe cen," pojasnjuje Šarlah.

Analitik Šarlah kot največje tveganje vidi zares ostro in dolgotrajno zimo, ki bi bila pravi test za fleksibilnost dobave, vendar je verjetnost glede na pretekle mile zime majhna. "Kratkoročno tveganje za skoke cen obstaja, a trenutno ni videti večjih pritiskov; dolgoročno pa bo kombinacija skladišč, uvoza LNG in postopnega opuščanja ruskega plina EU omogočala bolj stabilno oskrbo in cenovno predvidljivost," še pove.

John Guillemin/Bloomberg

 

Kakšne so napovedi cen?

Cene zemeljskega plina v Evropi se bodo verjetno gibale od 35 do 40 evrov za megavatno uro, ob upoštevanju globalnega presežka in upočasnjene gospodarske aktivnosti, zlasti v Aziji, v najnovejšem poročilu komentirajo analitiki Bloomberg Adria.

Analitiki poudarjajo, da politika EU, da morajo biti skladišča do zime 90-odstotno napolnjena, ustvarja stalen pritisk na rast cen, dodatno tveganje pa je morebitno povečanje povpraševanja Kitajske, ki je največja uvoznica surovine, za zdaj pa ostaja zadržana.

"Podobno kot pri surovi nafti lahko geopolitična tveganja in s tem povezana tveganja glede oskrbe povzročijo skok cen," sklenejo analitiki Bloomberga Adria.

Evropski trgi že stavijo na skok cen naslednje poletje

Niz stav na evropske terminske pogodbe za zemeljski plin kaže, da so nekateri trgovci že začeli z zavarovanjem naslednje sezone skladiščenja, čeprav bo prihodnje leto na voljo več zalog, je pred dnevi poročal Bloomberg.

Agencija poroča, da bi lahko cene zemeljskega plina v Evropi naslednje poletje dosegle 50 evrov za megavatno uro (zdaj je cena 32 evrov) v obdobju, ko evropske prestolnice polnijo zaloge za zimo.

Čeprav so se cene plina v Evropi v zadnjih mesecih močno znižale, saj so redna polnjenja skladišč pomirila zaskrbljenost glede pripravljenosti regije na zimo, trgovci še vedno ocenjujejo obete za oskrbo v prihodnjih letih. V letih 2026 in 2027 naj bi začeli delovati novi projekti za utekočinjeni zemeljski plin, kar še dodatno krepi soglasje, da se bodo cene znižale, saj se trg počasi spreminja iz omejenega v presežnega.