Lepše vreme, nižje cene plina

Ob skoraj prijetnih temperaturah in visoki napolnjenosti plinohramov je promptna (spot, angl.) cena zemeljskega plina v Evropi upadla na raven izpred začetka rusko-ukrajinske vojne. Občutno se je povečal razkorak v primerjavi z enomesečno terminsko pogodbo, kjer cena pada počasneje.

Promptna cena zemeljskega plina na nizozemskem vozlišču TTF je v zadnjem mesecu padla za skoraj 70 odstotkov in znaša 60 evrov za megavatno uro. Samo v prejšnjem tednu je t. i. TTF spot cena izgubila 38 odstotkov vrednosti.

Medtem je terminska pogodba za zemeljski plin z enomesečnim dobavnim rokom, ki je evropski referenčni tečaj, v prejšnjem tednu izgubila deset odstotkov vrednosti. Za megavatno uro plina, ki bo dostavljen v novembru, je treba odšteti 115 evrov, medtem ko je še konec avgusta cena presegala 300 evrov. Razkorak med cenama tako znaša ogromnih 75 evrov na megavatno uro.

Razlogi za precejšnjo razliko med mesečno in promptno ceno so "skoraj v celoti napolnjeni plinohrami po Evropi, močan uvoz utekočinjenega plina (LNG), blago vreme in dobra proizvodnja obnovljivih virov energije", je v raziskovalnem poročilu zapisal Fabian Rønningen, analitik pri Rystad Energy. Našteti dejavniki prispevajo k nižjemu povpraševanju, kot se pričakuje v hladnejšem novembru.

V tem tednu so na stari celini napovedane blage temperature, kar bi cene lahko še dodatno znižalo, ocenjujejo analitiki pri Rystad Energy.

Evropa je v pričakovanju nadaljnjih izpadov ruske dobave plina pospešeno napolnila plinohrame, ki so po podatkih Gas Infrastructure Europe (GIE) sedaj v povprečju 92-odstotno polni. V enakem obdobju lani so bili le 77-odstotno napolnjeni. Avstrijska skladišča, kjer plin skladišči tudi Slovenija, so 78-odstotno napolnjena in bodo predvidoma dosegla 80-odstotno ciljno raven do 1. novembra.

Upad pretoka po ruskih plinovodih v Evropo s 40 na sedem odstotkov skupne porabe Evropska unija (EU) nadomešča s povečanim uvozom utekočinsjenega zemeljskega plina (LNG), in sicer predvsem iz ZDA, Katarja in – Rusije. Uvoz LNG se povečuje "zaradi večjih promptnih nakupov v avgustu in septembru; prejšnji teden je evropski uvoz LNG znašal 2,83 milijona ton, kar je največja količina od maja dalje", pravi Nikoline Bromander, analitičarka pri Rystad Energy. Poleg tega ruski plin nadomešča tudi uvoz iz Norveške, ki se je po septembrskih vzdrževalnih delih vrnil na raven 330 milijonov kubičnih metrov na dan.

Povpraševanje po plinu upada tudi zaradi evropskih ukrepov za zajezitev krize. Uvedba kapice na cene plina še vedno visi v zraku – ob nasprotovanju nekaterih držav, med njimi Nemčije, ki se bojijo, da bi ukrep ogrozil varnost dobave. Evropska komisija je medtem danes predlagala razširitev seznama sredstev, ki jih energetska podjetja lahko uporabijo kot poroštvo pri nakupih plina. Predlagajo tudi uvedbo skupnega mehanizma za nakupe plina, ki bi po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen izboljšal pogajalsko izhodišče Evrope na globalnih trgih, in nov referenčni tečaj za cene plina, ki bi bolje upošteval cene LNG.

Evropski voditelji se sestanejo v četrtek in petek v Bruslju, kjer bodo odločali o predlogih Evropske komisije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar