Stanje na trgu plina: Mila zima, rekordno polna skladišča, cene prepolovljene

Terminske cene zemeljskega plina na glavnih evropskih borzah še naprej upadajo in so dosegle raven 23 evrov za megavatno uro (EUR/MWh) na promtnem trgu, kjer so se nazadnje posli sklepali aprila 2021. Temperature ostajajo nadpovprečne za ta letni čas in bliža se konec glavne ogrevalne sezone z rekordnimi zalogami za to obdobje.

Agregirani podatki evropskih skladišč trenutno prikazujejo 65-odstotno zasedenost oziroma 742 teravatnih ur (TWh) plina v skladišču, kar so rekordne številke. Nam najbližje in za Slovenijo pomembno skladišče v Avstriji pa je kar 80-odstotno zasedeno. Ponudba plina povsem zadošča za trenutno porabo, zato so se cene plina za dobavo v marcu od začetka zime več kot prepolovile in se vrnile na raven pred krizo.

Pocenitvam je sledila tudi cenovna krivulja za prihodnja leta. Cena produkta na nizozemskem vozlišču TTF za dobavo v letu 2025 je pri 28 EUR/MWh, za leto 2026 pri 27 EUR/MWh, za leto 2027 pa še evro nižje. To so predkrizne ravni in kažejo, da se je evropskih trg postavil na noge in prilagodil tudi brez ruskega plina.

Surovinskih ciklov je bilo kar nekaj v zadnjih desetletjih, pri čemer so se v povprečju končali v šestih letih (cenovni razpon od vrha do dna). Hitrost je povezana s posebnostmi posamezne surovine oziroma energenta, pri čemer so najhitrejši premiki prav pri nafti in zemeljskem plinu.

Najvišje cene zemeljskega plina na evropskih tleh so bile dosežene avgusta 2022, ko so se cene na promtnem trgu povzpele na skoraj 350 EUR/MWh. Do trenutne vrnitve na predkrizne ravni je preteklo točno 547 dni.

Dobre novice za vse porabnike zemeljskega plina

Padec cen zemeljskega plina na nizozemskem virtualnem trgovalnem mestu TTF je seveda dobra novica za vse porabnike plina, zlasti v EU in Združenem kraljestvu. Omenjena trgovalna točka je merilo gibanja cen plina za širše gospodarstvo, saj se večina dolgoročnih dobavnih poslov sklepa na tem trgovalnem vozlišču, bodisi so referenčne cene neposredno vezane na ta vozlišče.

Dolgotrajno in predvsem manjše povpraševanje po plinu za ogrevanje v stanovanjskem in poslovnem sektorju ter dve zaporedni nenavadno mili zimi so glavni dejavniki za padec cen. Dodatno se je na ponudbeni strani okrepila proizvodnja energije iz jedrskih elektrarn ter proizvodnja iz obnovljivih virov v primerjavi z lanskim letom. Naraščajoče povpraševanje po uvozu iz Azije in napetosti v Rdečem morju še niso omejile dobave utekočinjenega plina LNG v Evropo z vsega sveta in so s tega vidika dobavne poti tekoče.

Skupaj z manjšim povpraševanjem bi to pomenilo, da bodo evropske skladiščne enote na koncu zime nadpovrečno polne, kar bo še dodaten pritisk na cene. Možnost nihajnosti cen in skokov v naslednji zimi sicer ostaja, vendar bo tveganj manj pri prehodu proti letu 2025, ko se bodo začele povečevati nove dobave LNG.

Ameriški plin najnižje v zadnjih 30 letih

Na drugi strani Atlantika se je trg zemeljskega plina še bolj sesul kot na evropskih tleh. Terminske pogodbe za dobavo v marcu na vozlišču Henry Hub v Louisiani so upadle na 1,5 USD na MBtu (milijon britanskih toplotnih enot), kar je realno najnižje od uvedbe terminske pogodbe leta 1990.

Tudi v ZDA se ubadajo s čezmernimi zalogami plina. Zaloge v sredini februarja obsegajo 2.535 bcf (milijard kubičnih metrov), kar je največ v tem letnem času od leta 2016 in pred tem leta 2012 glede na podatke Ameriške agencije za energetsko statistiko (EIA). Razen kratkega obdobja močnega mraza sredi januarja je bila letošnja zima večinoma toplejša od povprečja, kar je zmanjšalo neposredno porabo plina in proizvodnjo električne energije na plin. Plin v ZDA se je samo letos pocenil za več kot 50 odstotkov, od vrhov, doseženih avgusta 2022, pa kar za 83 odstotkov.

Svetovni trg zemeljskega plina je popolnoma v neravnovesju

Nizke terminske cene pošiljajo močan signal ponudbeni strani po upočasnitvi vrtanja in proizvodnje, da se ponovno vzpostavi ravnotežje na trgu. Trenutno je po podatkih podjetja Baker Hughes operativnih raziskovalnih plinskih ploščadi v ZDA le 119, medtem ko jih je bilo na vrhuncu cen v letu 2022 kar 162. Razlog za padec operativnih ploščadi je predvsem v zapoznelem odzivu na znižanje cen plina.

Število aktivnih ploščadi sicer deluje kot vodilni kazalnik povpraševanja po zemeljskem plinu. Število raziskovalnih ploščadi se sicer v zadnjih petih mesecih ni občutno spreminjalo, produktivnost vrtin pa se je povečevala, saj so se podjetja osredotočala na najobetavnejše lokacije in vrtajo daljše horizontalne odseke vrtin.

Dodatno se proizvede in zajame več plina iz vrtin, izvrtanih predvsem za pridobivanje nafte, kar prispeva k rasti proizvodnje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar