Trg surovin, kaj se bo dražilo in kaj cenilo

Pred napovedanim zvišanjem obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) so finančni trgi negotovi, prav tako pa je negotovo tudi dogajanje na trgu surovin.

Industrijske kovine so vrh dosegle sredi letošnjega marca, od takrat pa cene drsijo navzdol. Razlog so predvsem slabe gospodarske napovedi za Evropo, ki se spopada z visokimi cenami energentov in povišano inflacijo, zaradi katere bo trpelo povpraševanje. S podobnimi težavami se soočajo tudi na drugem koncu sveta, tako v ZDA kot na Kitajskem. Slednja porabi največ kovin na svetu, težave pa gospodarstvu tam še vedno povzroča epidemija koronavirusa, zaradi katere zapirajo velemesta. 

"Cene industrijskih surovin so odvisne predvsem od povpraševanja Kitajske, delno pa tudi od stroškov financiranja zalog, na katere vpliva tudi dinamika dvigovanja obrestne mere Feda," pojasnjuje Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kaj se torej dogaja na trgu surovin in kakšna so pričakovanja analitikov?  

Pesimizem na trgu bakra

Cena bakra je od začetka letošnjega leta zdrsnila že za 20 odstotkov, od marčevskega vrha pa še za nekaj odstotkov več. Trenutno se na Londonski borzi surovin z bakrom trguje po ceni 7.771 dolarjev za tono, v zadnjih dneh pa so cene v luči napovedi novega dviga obrestne mere Feda nižje za okrog pol odstotka. Upad cene bakra gre pripisati predvsem povišani inflaciji in ozkim grlom v proizvodnji. To znižuje povpraševanje po tej kovini, ki jo primarno uporabljamo v različnih panogah, vse od avtomobilske do elektronskih izdelkov. "Na kratek rok obeti za baker niso dobri," je bil za Bloomberg pesimističen Jakob Stausholm, izvršni direktor drugega največjega rudarskega podjetja na svetu Rio Tinto. Ob tem opozarja na ozka grla, zaradi katerih se ustavljajo naročila in zmanjšuje povpraševanje, ter na najvišjo inflacijo v zadnjih 30 letih.

"Glede cene bakra smo bili septembra v napovedih med bolj pesimističnimi (7.400 dolarjev za tono, konsenz tujih analitikov je bil 8.200 dolarjev za tono) in ocenjujemo, da bo cena v decembru pri osem tisoč dolarjih. Povpraševanje po bakru je v Evropi nižje od prvotnih ocen," še dodaja Ivanc.

Pri GZS pričakujejo, da se bo cena do konca leta popravila nekoliko navzgor, podobno pričakujejo tudi pri investicijski banki Goldman Sachs, kjer dodajajo, da bo povpraševanje preseglo ponudbo do leta 2025. Takrat naj bi bile cene za tono še enkrat višje, kot so trenutno.

Aluminij je v zadnjih dneh beležil še nekoliko občutnejši padec kot baker, izgubil je dober odstotek in pol, skupno pa v letošnjem letu že več kot 20 odstotkov. Zelo podobno je tudi gibanje cen cinka, ki se je v zadnje pol leta cenil. 

Povpraševanje po nafti bo raslo, ker bo nadomeščala plin

Cene nafte so v minulih tednih nekoliko upadle, predvsem zaradi manjšega prihodnjega povpraševanja po surovinah. Ko pa je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal delno mobilizacijo in eskalacijo vojne z Ukrajino, ki očitno vstopa v novo fazo, je cena nafte poskočila. Cena za 159-litrski sod severnomorske nafte brent se je okrepila za 2,1 odstotka, zahodnoteksaške nafte (WTI) pa za 1,86 odstotka, na 86,05 dolarja.

"Ocenjujemo, da se bo cena severnomorske nafte brent v zadnjem četrtletju 2022 gibala od 110 do 115 dolarjev, kar je nad pričakovanji analitikov. Naftni derivati so v proizvodnji električne energije substitut zemeljskemu plinu, zato se bo povpraševanje s tega naslova povečalo," je glede nafte optimističen Ivanc.

Kaj se bo torej dogajalo na trgu surovin v prihodnjih mesecih?

Nihajno dogajanje na trgu surovin ni nič nenavadnega, spomne Ivanc in dodaja: "Zgodovina je pokazala, da so surovinski cikli prisotni, kar pomeni visoko rast cen in tudi visoke padce."

Zelena transformacija zahteva veliko industrijskih surovin, kot so aluminij, jeklo, baker, kobalt in cink, zato Bojan Ivanc dodatnih padcev cen ne pričakuje. Dodaja še, da ne moremo izključiti morebitnih likvidacij zalog določenih večjih trgovcev s surovinami, ki izvirajo iz dražjega financiranja njihovih pozicij in pričakovanj o manjši prodaji surovin v prihodnosti. "Indikatorji so že nekaj časa nakazovali nižjo rast gospodarstva, na drugi strani pa so fiskalne intervencije držav visoke, kar preprečuje padec povpraševanja gospodinjstev po energentih. Industrijski porabniki porabo elektrike že znižujejo, predvsem zaradi visoke cene. Cena zemeljskega plina (TTF) je padla pod 200 evrov, kar odraža 15-odstotno zmanjšanje porabe plina v Evropi," zaključuje.

Višje obrestne mere, nižje cena zlata

V neugodni klimi na svetovnih trgih je zlato prejšnji teden doseglo novo dvoletno dno na borzi surovin v Londonu, pred napovedjo Feda pa je ta teden izgubil še slab odstotek vrednosti. Največja težava za zlato je višja donosnost obveznic v povezavi z močnim tečajem dolarja, kar zmanjšuje privlačnost investicij v zlato, ob tem pa ne pomaga niti zaostrovanje monetarne politike. Analitiki ocenjujejo, da bo ob novi jastrebovski retoriki na zasedanju Feda zlato še naprej izgubljalo vrednost.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar