Cene prehranskih in energetskih surovin bodo ostale nihajne

Trge surovin so letos dodobra pretresle rusko-ukrajinska vojna in posledične zahodne sankcije proti Rusiji, medtem pa rastoče cene energije in hrane prispevajo levji delež k visoki inflaciji v Evropi in ZDA.

Cene prehranskih surovin in surove nafte so se prek poletja spustile s povišanih ravni, a zemeljski plin in elektrika v Evropi še vedno zaostrujeta energetsko krizo. Države Evropske unije se pripravljajo na hladno zimo, azijski uvozniki si bodo s težavo privoščili pošiljke plina za zimo pri trenutnih cenah, Rusija pa svojo nafto preusmerja na Kitajsko v pričakovanju prepovedi uvoza ruske nafte v EU v začetku leta 2023.

"Pričakujemo, da bodo do konca leta 2022 in v začetku leta 2023 cene prehranskih in energetskih surovin trgovale blizu trenutnih cen ali malce nižje, nihajnost pa bo ostala," ocenjuje glavni analitik pri Bloomberg Adria Andrej Knez.

Možnost večjih padcev cen surovin omejujejo geopolitika, ki ohranja cene energentov na visoki ravni, prenos visokih cen energije na druge surovine in nizke zaloge surovin v praktično vseh kategorijah. V juniju naj bi bile zaloge 19 odstotkov pod zgodovinskim povprečjem, pravi Knez.

Največji vpliv na cene hrane je imelo odprtje Odese

Prehranske surovine so vrh dosegle v prvi polovici leta. V maju se je pšenica podražila na rekordno raven 1.279 dolarjev za bušel, za bušel koruze pa je bilo na najvišji točki treba odšteti 766 dolarjev.

Rasle so predvsem cene žitaric, najbolj koruze in pšenice. Med največjimi svetovnimi izvozniki obeh sta namreč Rusija in Ukrajina; cene sta v nebo poslali predvsem ruska blokada Odese in drugih črnomorskih pristanišč ter rast cen gnojil, katerih pomembni izvoznici sta prav tako Rusija in Ukrajina. Obenem je večje izvoznice v Evropi in ZDA prizadela suša, nekatere azijske izvoznice, npr. Indija, pa so omejile ali prepovedale izvoz, da bi zagotovile domačo prehransko varnost.

Cene so nato pričele upadati, k čemur je po oceni Kneza največ prispevalo odprtje črnomorskih pristanišč za izvoz. "Približno 3,9 milijona ton kmetijskih izdelkov je zapustilo črnomorska pristanišča od začetka avgusta po dogovoru o izvoznem koridorju. Koruza je predstavljala skoraj polovico, pšenica pa približno četrtino izvoženih surovin," pravi.

Cena koruze je sedaj 11,5 odstotka pod letošnjim vrhom, pšenica je izgubila dobro tretjino vrednosti glede na majski rekord. Sredi junija je najvišjo letošnjo vrednost dosegla tudi soja, ki je trgovala po ceni 1.582 dolarjev za bušel. Od takrat je izgubila 8,2 odstotka vrednosti.

Indeks cen hrane, ki ga pripravlja Organizacija za hrano in kmetijstvo v okviru Združenih narodov, je v avgustu povprečno znašal 138 točk, kar je 1,9 odstotka manj kot mesec prej, a slabih osem odstotkov več kot avgusta lani. Avgustovski padec je bil peti zaporedni mesečni padec cen hrane, kar nakazuje, da se cene obračajo navzdol.

Plin in elektrika kljub padcem na visoki ravni

Zemeljski plin je v letu 2022 postal najpomembnejša surovina na geopolitičnem parketu, saj Rusija na zahodne sankcije odgovarja s prekinitvijo dobave Evropi, ki 40 odstotkov tega energenta dobi iz Rusije. Ta delež je sedaj upadel na devet odstotkov, kot je v nedavnem govoru o stanju Evropske unije (EU) dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Izpad EU nadomešča predvsem s povečanim uvozom utekočinjenega plina (LNG), katerega največja izvoznica so letos postale ZDA. Toda LNG je zaradi metode transporta dražji od plina, ki priteče po plinovodih; poleg tega se povečuje povpraševanje tudi v Aziji, kar bi lahko dvignilo ceno. Astronomske cene sicer znižujejo skupno svetovno povpraševanje, ki ne dosega preteklih ravni.

"Čeprav aktivnost na promptnih trgih daje slutiti, da se povečuje apetit po LNG v Aziji, kar bi pomenilo povečanje globalne konkurence, se zdi, da se je močna rast povpraševanja po plinu iz prejšnjih let letos ustavila," je v raziskovalnem poročilu zapisala podpredsednica svetovalne firme Rystad Energy Emily McClain. Povpraševanje po plinu v Aziji naj bi letos ostalo skoraj nespremenjeno glede na lansko pri 370 milijardah kubičnih metrov.

Ob postopnem nižaju pretoka po plinovodnem omrežju iz Rusije v Evropo je cena zemeljskega plina v Evropi vrhunec dosegla v avgustu pri ceni 339 evrov na megavatno uro. Od takrat je cena padla za okrog 40 odstotkov. Večji padec v avgustu je bil posledica hitrega polnjenja evropskih plinohramov, ki so dosegli ciljne ravni zapolnjenosti pred začrtanim rokom konec oktobra. Popolna prekinitev ruske dobave po plinovodu Severni tok 1 v začetku septembra vzdržuje ceno na povišani ravni.

"Cene plina so še vedno višje za 207 odstotkov glede na najnižjo vrednost iz leta 2022. V prihodnje predvidevamo večjo nihajnost cen plina – povpraševanje se bo povečalo na začetku ogrevalne sezone, vendar je večina teh dejavnikov že vključena v ceno. Morda bo šibkejše povpraševanje poleg ukrepov ekonomske politike proti visoki inflaciji nižalo ceno," pravi Knez.

Če se bo povpraševanje po plinu zmanjšalo zaradi manjše porabe v največjih evropskih gospodarstvih, bo to znižalo cene plina, a obenem znatno upočasnilo gospodarsko dejavnost.

Pomanjkanje plina je tudi glavni razlog za astronomske cene elektrike na stari celini. Indeks EXAA iz Avstrije je bil na najnižji letošnji točki maja, ko je bilo za megavatno uro na promptnem trgu treba odšteti 40 evrov, ob koncu avgusta pa je cena poskočila za 1.578 odstotkov, na 683 evrov. Trenutno je cena pri 250 evrih za megavatno uro.

"V regiji Adria so odjemalci električne energije zelo odvisni od tržnih cen elektrike, kar pomeni, da bodo predvideni stroški elektrike udarili po dobičkih dobaviteljev energije v prihodnosti," pravi Knez.

Rusija ocenjuje, da bo v naslednjih treh letih (2023–2025) izvoz zemeljskega plina upadel za 40 odstotkov glede na letošnje ravni, in sicer predvsem zaradi izgube evropskega trga, poroča Bloomberg na podlagi pridobljenega vladnega dokumenta.

Predviden upad povpraševanja odtehta omejene zaloge nafte

V istem obdobju naj bi se rahlo povečal izvoz surove nafte iz Rusije. Cena nafte je v letošnjem letu precej nihala, saj nanjo na eni strani vpliva omejena svetovna proizvodnja, ki je državam članicam OPEC+ ne uspe znatno povečati, na drugi strani pa skrbi o upočasnjenem svetovnem gospodarstvu, ki bi pomenil nižje povpraševanje.

Surova nafta bo po vsej verjetnosti trgovala okrog cene 90 dolarjev za 159-litrski sod na kratki rok, nato bo narasla na približno 120 dolarjev do konca leta, ocenjuje Amrita Sen, glavna analitičarka za nafto pri svetovalni firmi Energy Aspects. Za sodček surove nafte brent je v petkovem trgovanju treba odšteti okrog 90 dolarjev, kar je skoraj 30-odstotni padec z junijskega vrha, a še vedno 20 odstotkov nad izhodiščem z začetka leta.

Zahodnoteksaška nafta (WTI) stane dobrih 82 dolarjev za sodček, 17 odstotkov več kot na začetku leta. Vrh je dosegla junija pri 112 dolarjih za sodček.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar