Bikovski trend zlata se je končal, oči so zdaj uprte v medvede

Val unovčevanja dobičkov na trgu zlata je končal triletni bikovski trend, a za zdaj ni veliko dokazov, da vlagatelji množično odpirajo kratke pozicije v pričakovanju nadaljnjih padcev.

Vlagatelji so iz skladov ETF, ki jih spremlja Bloomberg, umaknili za skoraj 18 milijard dolarjev zlata, odkar so cene januarja dosegle rekordne ravni blizu 5.600 dolarjev za unčo. Odlivi so prispevali k močnemu padcu, ki je zlato prejšnji mesec potisnil v medvedji trg, pri čemer je cena večkrat zdrsnila pod 4.000 dolarjev za unčo.

Odlivi so bili del širšega umika stav na rast cen zlata, ki je ohladil tudi terminske trge in maloprodajno povpraševanje od Šanghaja do New Yorka. Vlagatelji, ki so v preteklih letih stavili na rast, so unovčili velik del dobičkov. Čeprav številni še vedno verjamejo v dolgoročno privlačnost zlata, pozorno spremljajo, ali bi se razpoloženje lahko še poslabšalo in cene potisnilo še nižje.

Od kratkoročnih trgovcev, ki pomembno usmerjajo gibanje na newyorškem terminskem trgu, do centralnih bank, katerih vztrajni nakupi so bili eden ključnih dejavnikov rekordnega vzpona zlata, bodo prav te skupine vlagateljev zdaj pod posebnim drobnogledom. Njihove poteze bi lahko pokazale, ali se na trgu zlata zares utrjuje bolj izrazito medvedje razpoloženje.

Upravljavci premoženja

Tokove kapitala je na nekaterih segmentih trga težko natančno spremljati, zlasti na londonskem zunajborznem trgu fizičnega zlata, ki velja za osrednje vozlišče svetovne trgovine z zlatom.

Na newyorškem terminskem trgu, kjer morajo skladi o svojih pozicijah poročati regulatorjem, pa so kratke oziroma medvedje pozicije upravljavcev premoženja še vedno blizu zgodovinsko nizkih ravni. Podatki o trgovanju kažejo, da prodajni pritisk, ki je znižal cene zlata, za zdaj ne izvira iz množičnega odpiranja kratkih pozicij, temveč predvsem iz zapiranja dolgih oziroma bikovskih stav.

To pomeni, da imajo hitri kvantitativni skladi in drugi špekulativni vlagatelji še prostor za povečanje kratke izpostavljenosti, če bi se makroekonomsko okolje dodatno poslabšalo. To bi bilo še posebej verjetno, če bi ameriški dolar in donosnosti obveznic ostali povišani ali če bi vztrajna inflacija ameriško centralno banko Federal Reserve ohranjala pri restriktivni denarni politiki, je dejal Bart Melek, vodja strategije za surovine pri TD Securities.

Večji del trgovanja v New Yorku obvladujejo kratkoročni vlagatelji, znani kot svetovalci za trgovanje s surovinami oziroma CTA-skladi. Ti praviloma trgujejo predvsem na podlagi tehničnih signalov in cenovnega trenutka, ne pa na podlagi temeljnih dejavnikov, kot sta ponudba in povpraševanje. Analiza TD Securities kaže, da so v večjem delu preteklega leta unovčevali dobičke iz dolgih pozicij, vendar so se na neto ravni šele v zadnjih tednih le rahlo obrnili v medvedjo smer, je dejal Melek.

''Zdi se, da je večina korekcije pri zlatu posledica likvidacije dolgih pozicij, ne pa povečevanja kratke izpostavljenosti,'' je dejal. ''Trenutno na trgu preprosto ni veliko kratkih pozicij. Zato je še precej prostora za njihovo povečanje, hkrati pa tudi za nadaljnje zmanjševanje dolge izpostavljenosti.''

Vlagatelji v ETF

Za male in institucionalne vlagatelje so borzno trgovani skladi, zavarovani s fizičnim zlatom, eden najpogostejših načinov za pridobivanje izpostavljenosti do zlata. Prilivi in odlivi iz teh skladov so pomemben kazalnik privlačnosti zlata v primerjavi z drugimi naložbenimi razredi, zlasti ob spremembah razmer na finančnih trgih in v širšem makroekonomskem okolju.

Od izbruha vojne v Iranu so prodaje vlagateljev v zlate ETF močno pritiskale na cene zlata in junija prispevale k največjemu mesečnemu padcu v skoraj dveh desetletjih. Čeprav zlato v obdobjih geopolitične negotovosti običajno velja za varno zatočišče, je bil tokrat za vlagatelje večji vir skrbi skok cen nafte, ki ga je povzročil konflikt. Odlivi iz zlatih ETF so se pospešili, ko so vlagatelji začeli v cene vračunavati možnost novih dvigov obrestnih mer., kar bi zmanjšalo relativno privlačnost zlata v primerjavi z obrestovanimi naložbami, kot so ameriške državne obveznice.

Vlagatelji v ETF so praviloma posebej občutljivi na spremembe stroškov financiranja. Ker so drugi viri povpraševanja po zlatu v zadnjem času oslabeli, so po oceni analitikov JPMorgana postali ključni oziroma marginalni dejavnik pri oblikovanju cene zlata.

Po najnovejši oceni banke naj bi globalni zlati ETF letos zabeležili približno 50 ton neto odlivov, kar pomeni izrazit zasuk v primerjavi s prejšnjimi napovedmi, ko je pričakovala okoli 400 ton prilivov. Čeprav JPMorgan dolgoročno ohranja bikovski pogled na zlato, analitiki pod vodstvom Grega Shearerja ocenjujejo, da bo kombinacija makroekonomskih razmer in obrestnih mer v prihodnjih četrtletjih verjetno še naprej omejevala rast cene zlata ter jo zadrževala v nižjem trgovalnem razponu.

Centralne banke

Povpraševanje centralnih bank je bilo eden ključnih dejavnikov večletnega vzpona cene zlata, vendar je razpoloženje na trgu v prvih dneh vojne v Iranu oslabilo, ko se je izkazalo, da so nekatere centralne banke, med njimi turška, ruska in azerbajdžanska, prodajale zlato.

To je vlagatelje prisililo, da so začeli upoštevati možnost širšega vala prodaj s strani centralnih bank. Najnovejše panožne ocene pa kažejo, da so centralne banke kot celota v prvem četrtletju tempo nakupov dejansko pospešile. Tudi anketni podatki kažejo, da nameravajo nakupe nadaljevati.

Posebej izstopa Ljudska banka Kitajske, ki je zlato kupovala tudi med razprodajo. Kitajska centralna banka, ena največjih državnih kupcev zlata, je svoje zlate rezerve povečevala že 20 mesecev zapored, junija pa so uradno razkriti nakupi dosegli najhitrejši tempo po letu 2023.

"Na splošno pri centralnih bankah opažam precejšnjo doslednost v odnosu do zlatih rezerv," je dejal Chris Louney, strateg za surovine pri Royal Bank of Canada. "Če si prizadevaš za dedolarizacijo in diverzifikacijo, zlato izstopa kot dolgoročno rezervno sredstvo, ki je že del svetovnega denarnega sistema."

Alex Kraus/Bloomberg

Ranljivi biki

Nakup zlata je bil več let ena od najbolj razširjenih konsenzualnih stav na Wall Streetu, vendar je v zadnjih tednih več bank znižalo svoje napovedi za ceno zlata, med njimi UBS Group, Goldman Sachs Group in Deutsche Bank.

Kljub temu analitiki večinoma vztrajajo pri oceni, da dolgoročna bikovska teza za zlato ostaja nedotaknjena, čeprav le redki že napovedujejo, da je trg dosegel dno. Trg se je iz "evforije premaknil v fazo streznitve", je dejala Nicky Shiels, vodja strategije za kovine pri MKS Pamp. Za naslednji izrazitejši premik navzgor bi se moral po njeni oceni verjetno umiriti nedavni vzpon dolarja, hkrati pa bi morale znova priti v ospredje strukturne teme, kot je razvrednotenje valut.

Po najslabšem mesecu v skoraj dveh desetletjih se je cena zlata v zadnjem tednu ustalila nad 4.000 dolarji za unčo, saj so vlagatelji zmanjšali stave na višje obrestne mere in močnejši dolar.

Nekateri vlagatelji, denimo Alexandre Carrier iz sklada DNCA Invest Strategic Resource Fund, so bili v primerjavi z drugimi naložbenimi razredi podpovprečno izpostavljeni plemenitim kovinam, vendar po padcu cen načrtujejo nove nakupe.

"Ko bo več jasnosti glede obrestnih mer in ko se bo ameriški dolar prenehal krepiti, bomo verjetno povečali svoje pozicije," je dejal.