Od črnega ponedeljka do Irana: zlato je vsakič padlo – kaj je tokrat drugače?

Zlato je konec junija zdrsnilo pod psihološko mejo štiri tisoč dolarjev, kar je razburkalo trge in del vlagateljev, ki so v tem videli opozorilo za previdnost. Izkušenejši vlagatelji pa vedo, da takšni popravki niso neobičajni. Od črnega ponedeljka leta 1987 prek poka pikakomovskega balona, globalne finančne krize in pandemije pa vse do vojne v Iranu je zlato že večkrat doživelo strme padce, nato pa si razmeroma hitro opomoglo.

 

Vendar je zanimivo, da nedavna korekcija cene ne sledi povsem vzorcu iz prejšnjih velikih kriz. V letih 1987, 2008 in 2020 so bili padci posledica panične razprodaje skoraj vseh razredov premoženja, saj so vlagatelji iskali likvidnost, tokrat pa trgov ni prizadel finančni šok. Nasprotno.

Zlato se je znašlo pod pritiskom zaradi spremenjenih pričakovanj glede politike Feda, rasti donosnosti ameriških državnih obveznic, krepitve dolarja in unovčevanja dobičkov po večmesečni močni rasti. To kaže, da se cena zlata ne giblje izključno v skladu z geopolitično negotovostjo, temveč jo v veliki meri določajo tudi pričakovanja vlagateljev glede obrestnih mer, donosnosti in gibanja ameriške valute, ki je hkrati glavna valuta finančnih trgov.

Kljub temu nekaj zagotovo drži: korekcije cene skoraj nikoli ne zmanjšajo statusa zlata kot varnega zatočišča, temveč le potrjujejo, da tudi zaščitno premoženje ni imuno za kratkoročne tržne spremembe.

"Zlato je res zaščitno premoženje, vendar je prav tako podvrženo nihajnosti. Ko se cena v kratkem času močno zviša, del vlagateljev unovči dobiček, pritisk pa lahko dodatno okrepijo močan dolar, rast donosnosti ameriških obveznic in pričakovanja, da bodo obrestne mere ostale visoke. Pomembno je razlikovati med kratkoročno korekcijo in spremembo dolgoročnega naložbenega trenda. Od začetka leta 2026 do konca junija je cena zlata res opazno upadla, za približno sedem do osem odstotkov, v primerjavi z januarskim rekordom pa je bil padec še izrazitejši. Če pa pogledamo širšo sliko, je bilo zlato od začetka leta 2025 do konca junija tekočega leta še vedno v plusu za približno 53 odstotkov. To kaže, da je do korekcije prišlo po izjemno močni rasti, ne pa zaradi izgube zaupanja v zlato," je za Bloomberg Adrio dejal Georgi Hristov, direktor družbe Tavex zlato & srebro in ekonomski analitik.

 

Kaj je tokrat drugače

Če pogledamo prejšnje velike krize, opazimo pomemben vzorec: zlatu ni treba vedno zrasti že v prvih dneh panike. V prvi fazi tržnega šoka vlagatelji pogosto prodajajo vse, kar je likvidno, da bi prišli do gotovine, pokrili izgube ali izpolnili zahteve brokerjev po dodatnem kritju oziroma tako imenovane pozive h kritju. Zato lahko tudi zlato kratkoročno pade skupaj z delnicami.

V mesecih, ki sledijo, ko se centralne banke začnejo odzivati z zniževanjem obrestnih mer, zagotavljanjem likvidnosti in podpornimi ukrepi, pa zlato pogosto znova prevzame vlogo varnega zatočišča, pojasnjuje Hristov.

Takrat začnejo vlagatelji razmišljati ne le o trenutni paniki, temveč tudi o posledicah krize: inflaciji, šibkejšem zaupanju v valute, rasti javnega dolga in monetarnem sproščanju. To se je pokazalo v več krizah. Med borznim zlomom leta 1987 je zlato sprva poskočilo, nato pa se je gibalo zelo volatilno. Med pokom pikakomovskega balona zlato sprva ni bilo glavna zaščitna naložba, saj je bila naklonjenost vlaganju v plemenite kovine šibka, pozneje pa je, ko je zaupanje v tehnološke delnice upadalo, vstopilo v nov večletni cikel rasti. V krizi leta 2008 je bilo zlato sprva prav tako pod pritiskom zaradi potrebe vlagateljev po likvidnosti, vendar je do konca leta spadalo med redke naložbe, ki so leto končale v zelenem. Podobno se je zgodilo marca 2020, ko je plemenita kovina med najhujšo pandemično paniko za kratek čas upadla, nato pa si hitro opomogla in do avgusta istega leta dosegla tedanji zgodovinski vrh.

Zato je po Hristovih besedah pomembno razumeti, da se vloga zlata kot varnega zatočišča ne meri le v prvih nekaj dneh tržne panike, saj takrat pogosto prevlada potreba po gotovini. Prava vloga zlata se najpogosteje pokaže v mesecih po šoku, ko trg začne ocenjevati dolgoročne posledice krize.

Današnje razmere pa se od prejšnjih razlikujejo po tem, da je zlato postalo del širše spremembe v ravnanju centralnih bank in upravljanju deviznih rezerv, o čemer smo pisali pred kratkim. Banke namreč že štiri leta kupujejo zlato s tempom, kakršnega v sodobni zgodovini še ni bilo, natančneje od obdobja Bretton Woods (1944–1971), ko je bil svetovni monetarni sistem neposredno vezan na to plemenito kovino. To obdobje okrepljenih nakupov je torej sledilo dve leti po zadnji veliki krizi, pandemiji covida-19. Zato se trenutna kriza obravnava drugače kot vse prejšnje.

"V krizah, kot sta bili tisti iz let 2008 in 2020, se je zlato večinoma odzivalo na finančni stres, padec zaupanja v trge in agresivno monetarno sproščanje. Danes je slika širša. Hkrati imamo geopolitične napetosti, visoke javne dolgove, spremenjen odnos do dolarja in dolgoročne nakupe zlata s strani centralnih bank. Svetovni svet za zlato (angl. World Gold Council) navaja, da so centralne banke od leta 2022 v povprečju nakopičile okoli tisoč ton zlata na leto, kar je precej nad povprečjem približno 500 ton iz prejšnjega desetletja. To pomeni, da današnja podpora ceni zlata ne temelji le na kratkoročnem strahu vlagateljev, temveč tudi na strukturnem povpraševanju," navaja Hristov.

Nadalje pojasnjuje, da banke zlata ne kupujejo zato, ker bi pričakovale dnevni dobiček, temveč zato, ker želijo diverzifikacijo, manjšo odvisnost od posameznih valut in zaščito pred različnimi vrstami tveganj. Po podatkih Sveta za zlato so centralne banke lani kupile 863 ton zlata, kar je zgodovinsko visoka raven. Še ena pomembna razlika je spremenjena monetarna politika. V prejšnjem desetletju so vlagatelji dolgo živeli v svetu nizkih obrestnih mer in poceni denarja. Danes pa so obrestne mere, inflacijska pričakovanja in fiskalni dolgovi veliko pomembnejši del sestavljanke. Zlato se ne odziva več le na krizo, temveč tudi na vprašanje, koliko vlagatelji zaupajo valutam, obveznicam in sposobnosti držav, da obvladujejo dolg in inflacijo.

Zakaj Fed skoraj vedno premakne ceno zlata

Čeprav je nedavna korekcija cene posledica spleta več okoliščin, od krepitve dolarja in rasti donosnosti ameriških državnih obveznic do unovčevanja dobičkov po močni rasti, Hristov meni, da je glavno vlogo odigrala sprememba pričakovanj glede prihodnjih potez Feda.

"Ko trg pričakuje, da bodo obrestne mere dlje časa ostale povišane, to pritiska na zlato. Razlog je preprost: zlato ne prinaša obresti, zato v obdobjih višjih donosnosti del vlagateljev kapital preusmeri v naložbe, ki ponujajo donos, denimo v državne obveznice. Drugi pomemben dejavnik je bil močnejši ameriški dolar. Ker se z zlatom na svetovnih trgih trguje v dolarjih, močnejši dolar zviša njegovo ceno za kupce, ki uporabljajo druge valute. To lahko kratkoročno zmanjša povpraševanje in dodatno pritisne na ceno. Na krepitev dolarja lahko vpliva tudi rast cen energentov. Nafta in velik del drugih energetskih surovin se na svetovnem trgu plačujeta v dolarjih, zato države uvoznice ob dražjih gorivih potrebujejo več dolarjev za financiranje nakupov. Vendar je to le dodaten pritisk, ne pa glavni razlog za znižanje cene zlata," pojasnjuje sogovornik Bloomberg Adrie.

Kot tretji pomembni dejavnik Hristov navaja unovčevanje dobičkov. Zlato je namreč pred nedavno korekcijo in stagnacijo pri 4.500 dolarjih močno zraslo, in sicer z okoli 5.500 dolarjev, zato je bilo logično in pričakovano, da bo del vlagateljev dobiček zaklenil. Ko se takšno unovčevanje dobičkov ujame z močnejšim dolarjem, višjimi donosnostmi in spremenjenimi pričakovanji glede obrestnih mer, je lahko korekcija izrazitejša. Prav to se je zgodilo junija.

Bloomberg

Možni scenarij čez leto dni

Če bi v prihodnjem letu vendarle prišlo do nove globalne recesije ali resnejšega finančnega šoka, ali lahko pričakujemo, da bi zlato ponovilo vzorec iz prejšnjih kriz, ali bi se zaradi drugih dejavnikov, ki so zaznamovali obdobje med zadnjo veliko krizo leta 2020 in današnjimi razmerami v svetu, obnašalo drugače?

"V tem primeru bi bil moj osnovni scenarij, da bi zlato ponovilo vzorec iz prejšnjih kriz, vendar z možnostjo, da bi bila reakcija tokrat še izrazitejša. V prvi fazi šoka ne bi izključil kratkoročnega padca cene. Zgodovina kaže, da vlagatelji v trenutkih največje panike praviloma zmanjšujejo tveganje. Zato ni nujno, da zlato v prvih dneh krize takoj začne rasti. V drugi fazi, ko se začnejo odzivati centralne banke, pa bi zlato verjetno znova prevzelo vlogo varnega zatočišča. Takrat bi vlagatelji začeli gledati širšo sliko: šibkejšo gospodarsko rast, morebitno nižje realne obrestne mere, rast javnega dolga, pritisk na valute in večjo potrebo po zaščiti kapitala," pojasnjuje Hristov, a znova poudarja razliko med takratnimi in današnjimi okoliščinami.

"Strukturna podpora zlatu je zdaj precej močnejša kot v preteklosti. Po anketi Svetovnega sveta za zlato kar 89 odstotkov centralnih bank pričakuje, da se bodo svetovne zlate rezerve v prihodnjih 12 mesecih še povečevale, kar potrjuje, da zanimanje za zlato ostaja močno tudi na institucionalni ravni. Zato obstaja možnost, da se bo zlato tokrat odzvalo hitreje ali izraziteje kot v nekaterih prejšnjih krizah, zlasti če bi bil finančni šok povezan s padcem zaupanja v valute, rastjo javnega dolga ali geopolitičnim zaostrovanjem."

Korekcija cene: priložnost ali alarm?

"Če pogledamo zgodovinske cikle in trenutne okoliščine, bi to korekcijo prej razumel kot priložnost za dolgoročne vlagatelje kot pa znamenje, da je večletna rast zlata končana. Seveda to ne pomeni, da cena kratkoročno ne more še dodatno pasti, vendar sama korekcija po močnem vzponu ni nič neobičajnega. Zlato je pred tem zelo močno zraslo, zato je naravno, da trg v nekem trenutku preide v fazo unovčevanja dobičkov in umirjanja cene. Takšne korekcije so lahko videti dramatične, če jih spremljamo iz dneva v dan, v širšem ciklu pa lahko pomenijo zdrav premor," pravi Hristov.

Vsak vlagatelj bi se moral zato vprašati predvsem, zakaj ima zlato še vedno v portfelju, ne pa, ali se bo cena rahlo zvišala ali znižala. Po Hristovih besedah razlogov za ohranjanje zlata ne manjka.

"Geopolitična tveganja, visoki javni dolgovi, negotovost glede inflacije, spremenjena monetarna politika in potreba po diverzifikaciji rezerv še naprej podpirajo dolgoročno vlogo zlata. Dodaten signal je tudi to, da centralne banke vse bolj preverjajo, kje fizično hranijo svoje zlate rezerve. Ne gre le za vprašanje, koliko zlata kupujejo, temveč tudi za to, ali želijo, da je dostopno, pod njihovim nadzorom in v njihovi jurisdikciji. V zadnjih letih opažamo težnjo nekaterih centralnih bank, da del zlata vračajo iz tradicionalnih finančnih središč, kot sta London in New York, ali pa razpršujejo lokacije njegove hrambe. To kaže, da zlato zanje ni le naložbeno premoženje, temveč strateška rezerva."

Če sklenemo: obdobja, kakršnemu smo priča zdaj, so lahko priložnost za postopne nakupe, zlasti če na zlato gledamo kot na zaščito kapitala in ne kot na kratkoročno špekulacijo. Vsaka korekcija cene ni razlog za preplah. Nasprotno, lahko pomeni, da se pregreti trg konsolidira oziroma vstopa v zrelejšo fazo rasti. Nadaljnja pot morda ne bo vedno linearna, a dokler obstajajo strukturni dejavniki, ki podpirajo zlato, ne moremo govoriti o koncu cikla, temveč o nihanjih znotraj širšega dolgoročnega trenda.