Svet izčrpava naftne zaloge z rekordno hitrostjo, saj iranska vojna duši pretok iz Perzijskega zaliva in načenja ravno tisti blažilnik, ki ščiti pred šoki v ponudbi.
Hitro upadajoče zaloge pomenijo, da je tveganje še bolj ekstremnih cenovnih skokov in pomanjkanja vse bližje, vlade in industrijo pa puščata z vedno manj možnostmi za ublažitev posledic izgube več kot milijarde sodov ponudbe – dva meseca po zapori Hormuške ožine. Ostri upad bo prav tako pomenil, da bo trg ostajal ranljiv dlje časa na prihodnje motnje, tudi ko se konflikt konča.
Morgan Stanley ocenjuje, da so se svetovne naftne zaloge med 1. marcem in 25. aprilom zmanjšale za približno 4,8 milijona sodov na dan, kar daleč presega prejšnji vrh četrtletnega zmanjšanja v podatkih Mednarodne agencije za energijo. Surova nafta predstavlja skoraj 60 odstotkov upada, preostalo pa prečiščena goriva.
Ključno je, da sistem zahteva tudi minimalno raven nafte, kar pomeni, da je "operativni minimum" dosežen še dolgo preden zaloge dejansko padejo na nič, je povedala Natasha Kaneva, vodja globalnih raziskav o surovinah pri JPMorgan Chase. "Zaloge delujejo kot blažilnik globalnega naftnega sistema," je dejala. "A vsakega sodčka ni mogoče izčrpati."
Obstajajo nekateri znaki, da se je upadanje v zadnjih dneh nekoliko upočasnilo, kaže Goldman Sachs, ki opozarja na šibko povpraševanje iz Kitajske, največje svetovne uvoznice nafte, kar ostalim kupcem pušča več na razpolago. Vseeno so svetovne naftne zaloge že blizu najnižje ravni od leta 2018, navaja banka.
Ocenjevanje globalnih zalog je kombinacija umetnosti in znanosti. Velik del predstavljajo strateške zaloge surove nafte in goriva pod nadzorom vlad – bodisi neposredno bodisi z zahtevo po vzdrževanju ravni rezerv, ki jih je mogoče sprostiti po potrebi, ali v kombinaciji obojega. Poleg tega pa obstajajo tudi ogromne komercialne zaloge – zaloge proizvajalcev nafte, rafinerij, trgovcev in distributerjev v okviru rednega poslovanja.
Najbolj neposredne točke pritiska so v peščici azijskih držav, ki so odvisne od uvoza goriva. Trgovci med največje skrbi uvrščajo Indonezijo, Vietnam, Pakistan in Filipine, ki bi kritično raven zalog potencialno lahko dosegli že v enem mesecu. Večja gospodarstva v regiji, zlasti Kitajska, za zdaj ostajajo v udobnem položaju. Vendar pa evropske zaloge letalskega goriva prav tako hitro upadajo ravno ob prihodu poletnih počitnic, nekateri analitiki pa napovedujejo, da bi lahko kritično raven dosegle že junija.
Operativni minimum
JPMorganova Kaneva opozarja, da bi zaloge v državah OECD lahko dosegle "ravni operativnega stresa" že v začetku prihodnjega meseca, če se ožina ne odpre, in nato "tla operativnega minimuma" do septembra. To je točka, ko svet doseže absolutno minimalne količine nafte, potrebne za normalno delovanje cevovodov, rezervoarjev in izvoznih terminalov.
ZDA, ki so postale dobaviteljica nafte v skrajni sili za ves svet, so že znižale domače zaloge surove nafte in goriva pod zgodovinska povprečja, saj izvoz narašča. Ameriške zaloge surove nafte, vključno z nacionalno Strateško naftno rezervo, so po vladnih podatkih upadle štiri tedne zapored. Ameriške zaloge destilatov so bile konec preteklega tedna na najnižji točki od leta 2005, zaloge bencina pa so se gibale blizu najnižjih sezonskih ravni od leta 2014.
Čeprav so ameriški naftni vrtači začeli odpirati pipe, so vodilni opozorili, da bodo zaloge kratkoročno verjetno še naprej upadale. Tudi če se plovna pot odpre, je malo verjetno, da bi se Zaliv čez noč vrnil k normalni ravni proizvodnje in ladijskega prometa, kar pomeni, da bodo potrošniki goriva morda morali še bolj posegati v rezervoarje.
Konflikt je že povzročil skok cen fizične surove nafte in ključnih goriv, ki grozi z višjo inflacijo in zaostruje tveganje globalne recesije. Indiji je povzročil pomanjkanje utekočinjenega naftnega plina, prisilil letalske družbe k odpovedi letov in ameriške voznike soočil z vrtoglavimi stroški bencina.
Svetovna poraba nafte je že močno upadla, delno zaradi motenj v ponudbi in delno zaradi višjih cen. A ko se zaloge bližajo kritičnim ravnem, analitiki, trgovci in vodilni opozarjajo, da bodo cene morale skočiti na raven, ki bo zadušila bistveno večje povpraševanje, da bi se trg uravnovesil.
"Velik del zalog in rezervnih kapacitet je bil že izčrpan," je 1. maja za Bloomberg povedala Eimear Bonner, finančna direktorica Chevrona. "Začeli bomo videti, da se nekatere od uvoza odvisne države morda soočijo s kritičnim pomanjkanjem, ko bomo vstopili v obdobje junij–julij."
"Kar me najbolj skrbi glede krajev, ki jim grozijo takojšnje pomanjkanje, je bencin v Aziji – države, kot so Pakistan, Indonezija ali Filipini, bodo najverjetneje prve soočene s težavami s praznimi rezervoarji," je dejal Frederic Lasserre, vodja raziskav pri energetskem trgovcu Gunvor.
Če se Hormuški preliv ne odpre do začetka junija, bodo nekatere azijske države po njegovi napovedi doživele makroekonomski šok zaradi pomanjkanja plinskega olja, Evropa pa bo morda imela še en mesec preden bo stanje postalo težko obvladljivo.
Vseeno nekateri analitiki in trgovci menijo, da so stresne točke nižje od JPMorganovih ocen, kar pomeni, da bi imela industrija večji blažilnik, dodatna izguba povpraševanja pa bi prav tako pomagala zmanjšati pritisk na sistem. JPMorganove ocene predpostavljajo uničenje povpraševanja v višini 5,6 milijona sodov na dan za obdobje od junija do septembra.
Razmere v Aziji
Čeprav je bila Azija najbolj izpostavljena izgubi bližnjevzhodne nafte, zaloge v ključnih gospodarstvih v veliki meri držijo. Ravni na Kitajskem in v Južni Koreji so tako ugodne, da razmišljajo o ponovni vzpostavitvi izvoza prečiščenih naftnih derivatov, ki je bil prej omejen. Zaloge v singapurskem vozlišču za skladiščenje goriva so nedavno presegle sezonska povprečja. Kitajske zaloge surove nafte ostajajo robustne – podjetje za geoprostorsko analitiko Kayrros ocenjuje, da so med vojno dejansko narasle.
Energetski prehod bi prav tako lahko pomenil, da bodo nekatere države v prihodnje potrebovale manj goriva. Bencin in dizel morda nista tako ključna v državah, kot je Kitajska, ki je v veliki meri elektrificirala svojo floto avtomobilov in tovornjakov.
Naftne zaloge v azijsko-pacifiški regiji zunaj Kitajske so bile najbolj prizadete – od izbruha konflikta so se zmanjšale za približno 70 milijonov sodov, je povedal Antoine Halff, soustanovitelj Kayrros.
Kayrros navaja, da so zaloge na Japonskem in v Indiji na vsaj 10-letnem sezonskem minimumu, od začetka vojne so upadle za 50 oziroma 10 odstotkov. Regionalne zaloge nafte in utekočinjenega naftnega plina, ki se oba uporabljata v petrokemiji, so bile po podatkih Goldman Sachsa še posebej prizadete.
Nekateri azijski uradniki pravijo, da so zaloge za zdaj zadostne. Pakistanski minister za nafto je konec aprila izjavil, da ima država približno 20 dni komercialnih rezerv prečiščenih naftnih derivatov. Indijsko ministrstvo za nafto je 3. maja sporočilo, da imajo rafinerije zadostne zaloge surove nafte, čeprav so državni rafinerji zasebno priznali, da so porabili precejšen del zalog, ne da bi podrobneje pojasnili.
Dizel, življenjska sila globalnega gospodarstva, se prav tako sooča s krizo. Najbolj prizadete so države z omejeno domačo proizvodnjo surove nafte in rafinerijskimi zmogljivostmi, je povedal Xavier Tang, višji tržni analitik pri Vortexa.
"Severnoazijske države, kot so Kitajska, Japonska in Južna Koreja, imajo v svojih rezervoarjih obilne zaloge surove nafte in derivatov," je dejal Tang. "Vietnam in Filipini sta v bolj kritičnem položaju."
Evropa in letalsko gorivo
V Evropi je kritični proizvod letalsko gorivo. Zaloge v neodvisnih skladiščih v vozlišču Amsterdam-Rotterdam-Antwerpen so od začetka vojne po podatkih Insights Global, ki zbira podatke od upravljavcev terminalov, upadle za tretjino na šestletno dno.
"Od februarja opažamo stalen upad zalog letalskega goriva," je dejal Lars van Wageningen, vodja raziskav in svetovanja pri Insights Global. "Druge regije, kot sta Azija in Avstralija, prav tako potrebujejo ta proizvod, zato vsi tekmujejo za vsako kapljico letalskega goriva, ki jo je mogoče dobiti – in to po ceni."
Čeprav je kratkoročno dovolj zalog, bi letno povpraševanje po njegovem mnenju v petih mesecih lahko izpraznilo zaloge. Najbolj ranljivi so Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija, saj imajo veliko prometnih tokov in nezadostno domačo proizvodnjo, je dodal.
Strateške zaloge
Vlade so se že zavezale, da bodo iz nujnih rezerv sprostile rekordnih 400 milijonov sodov nafte v okviru ukrepa, ki ga je koordinirala Mednarodna agencija za energijo.
ZDA pa so do zdaj porabile le okoli 79,7 milijona sodov od obljubljenih 172 milijonov, saj iščejo ravnotežje med zagotavljanjem zadostne ponudbe za svetovne trge in nadaljnjim izčrpavanjem naftnih rezerv. Rezerve so že na poti, da bi ob dokončni sprostitvi padle na najnižjo raven od leta 1982.
Nemčija znova ponuja surovo nafto in letalsko gorivo, ki ju trg ni prevzel ob prejšnji ponudbi, ter bo ob morebitnem pomanjkanju sprejela nadaljnje ukrepe, je sporočilo ministrstvo za gospodarstvo.
Vlade se soočajo z dilemo: če sprostijo več zalog za zajezitev cen, to le še dodatno zoži blažilnik. Z daljšim pogledom naprej bo ostro zmanjšanje globalnih zalog po ponovnem odprtju preliva ustvarilo dodaten pritisk na trg, saj bodo vlade in podjetja pohitele z njihovim dopolnjevanjem.
"Pričakujemo, da se bo to okolje razprodaje zalog nadaljevalo naslednjih nekaj mesecev in bo sčasoma dolgoročno spodbudilo pojav ponovnega polnjenja zalog," je na petkovem klicu ob objavi poslovnih rezultatov dejal Willie Chiang, izvršni direktor Plains All American Pipeline. "Po vojni nas ne bi presenetilo, da bi več držav obnovilo svoje strateške naftne rezerve nad predvojno raven, kar bi v bistvu ustvarilo dodatno plast povpraševanja v prihodnosti."
.webp){kind=icon}
