Hrvaški guverner izbran za podpredsednika ECB

Na torkovem plenarnem zasedanju so poslanci Evropskega parlamenta z glasovanjem odobrili imenovanje Borisa Vujčića za podpredsednika Evropske centralne banke. S 460 glasovi za, 68 proti in 91 vzdržanimi so poslanci potrdili mnenje, ki ga je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve sprejel 26. februarja 2026. Mesto podpredsednika ECB bo postalo prosto 31. maja 2026, ko se izteče mandat Luisu de Guindosu iz Španije.

Njegovi cilji v ECB

Vujčić poudarja, da bo njegov glavni cilj prispevati k monetarni politiki, ki služi vsem državljanom evrskega območja.

"To pomeni ohraniti jasno in neomajno osredotočenost na stabilnost cen, ki je naš glavni cilj, ter varovati finančno stabilnost, ki je ključna za učinkovito prenašanje monetarne politike in odpornost naših gospodarstev," je dejal. Pojasnil je tudi, da se je Hrvaška v preteklosti soočila z več velikimi šoki in krizami, ki so ogrožali stabilnost gospodarstva in finančnega sistema.

"Kljub majhnosti in ranljivosti hrvaškega gospodarstva smo vse te šoke prebrodili brez zunanje finančne pomoči. Ključni so bili jasna usmerjenost centralne banke k svojim ciljem in hitro ukrepanje z razpoložljivimi instrumenti, kadar so bili ti cilji ogroženi," je poudaril hrvaški guverner.

Po njegovih besedah so te izkušnje uporabne tudi na ravni evrskega območja, kjer kljub večji kompleksnosti jasen namen ostaja temelj učinkovitega centralnega bančništva.

Kot podpredsednik ECB namerava tesno sodelovati s člani Sveta ECB in Izvršnega odbora, da bi nadaljevali uspešno delovanje institucije. "V tej vlogi bom veliko pozornosti namenil ohranjanju neodvisnosti ECB, hkrati pa tudi polni odgovornosti do Evropskega parlamenta," je dejal.

 

Opozorilo glede regulacije bank

Vujčić je opozoril tudi, da pobude za izboljšanje konkurenčnosti EU ne smejo ogroziti finančne stabilnosti.

"Zlasti rahljanje bonitetnih pravil verjetno ne bi povečalo bančnega kreditiranja. Raziskava o bančnem kreditiranju v evrskem območju kaže, da kapitalske omejitve v zadnjih letih niso bile pomemben razlog za zaostrovanje kreditnih pogojev, saj so banke dobro kapitalizirane," je pojasnil.

Nasprotno pa so po njegovih besedah ključni dejavniki toleranca bank do tveganja, zaznava tveganja in konkurenca na trgu.

"Znižanje kapitalskih zahtev bi predvsem povečalo finančni vzvod bank in zmanjšalo njihovo odpornost, kar ni smiselno, če želimo stabilne finančne institucije, ki lahko financirajo gospodarstvo in hkrati ostanejo odporne na šoke," je dodal.