Bo 2026 leto velikega valutnega zasuka v korist kitajskega juana?

"S šibkejšim dolarjem lahko zaslužiš veliko več," je dejal ameriški predsednik Donald Trump. Ko je dolar močan, "se ne moreš ukvarjati s turizmom, ne moreš prodajati traktorjev, ne moreš prodajati tovornjakov, ne moreš prodajati ničesar."

Gibanje tečaja dolarja od začetka njegovega drugega mandata kaže, da je Trump svoje ugotovitve dosledno udejanjil v praksi. Medtem ko je dolar še na začetku leta 2025 kraljeval na krilih mantre "dlje časa pri višjih obrestnih merah" (higher for longer), se je njegova moč v zadnjih 12 mesecih stopila; indeks dolarja DXY, ki meri vrednost v primerjavi s šestimi najpomembnejšimi svetovnimi valutami, se je s približno 106 točk v lanskem februarju spustil na 97,9 točke.

Slabitev dolarja je najbolj izrazita v primerjavi z evrom, vendar je opazna tudi glede na kitajski juan oziroma renminbi. Menjalni tečaj se je v istem obdobju s približno 7,29 juana za dolar spustil na 6,90, kar pomeni, da je dolar v primerjavi z juanom izgubil približno 5,2 odstotka svoje vrednosti.

Čeprav do zdaj večjih premikov navzdol ni bilo, pri banki Goldman Sachs pravijo, da je krepitev juana glede na dolar tisti veliki in nepredvidljivi dogodek, ki bi utegnil zaznamovati leto 2026. Kitajsko valuto je banka označila za enega najbolj prepričljivih poslov letos in dejala, da je juan glede na modele, ki napovedujejo optimalen menjalni tečaj, potreben za ohranjanje temeljev gospodarstva države, podcenjen.

Juan se tako bliža svoji prvi letni rasti od leta 2021, k čemur poleg šibkega dolarja prispevata tudi dotok kapitala v kitajske delnice in prizadevanja za njegovo internacionalizacijo. Prav slednje je po prvič javno objavljenih komentarjih kitajskega predsednika tudi uradna namera centralne vlade.

Kitajske ambicije

Slabitev dolarja in krepitev juana odražata tudi dva različna pogleda na funkcijo in pomen finančnega sistema. Medtem ko Trump poceni dolar razume kot orodje za krepitev izvoza in s tem revitalizacijo ameriške industrije, Kitajska juan razume kot izraz njene finančne moči in podpore realnemu gospodarstvu.

Xi Jinping je namreč na začetku meseca v reviji Qiushi javno predstavil svojo definicijo finančnega sistema. Dejal je, da je kitajski finančni trg sicer velik, a mu manjka moči, hkrati pa poudaril, da se mora – v nasprotju z ameriškim – osredotočiti na služenje ljudstvu. "Finančna pot, ki jo vodi Komunistična partija Kitajske, mora dolgoročno koristiti ljudem. Razlikovati se mora od finančnih sistemov drugih držav, ki so usmerjeni v služenje kapitalu ali manjšini bogatih," je zapisal Xi.

Poudaril je, da morajo finančni trgi vztrajati pri svoji ključni funkciji – služenju in spodbujanju "razvojnih sil visoke kakovosti" v realnem gospodarstvu. Objava načrtov kitajskega vodstva na področju finančnega sistema ni naključna, saj država v zaostrenih geopolitičnih razmerah, ki jih razplamtevajo nepredvidljive poteze Trumpove trgovinske politike, prizadeva na eni strani ublažiti negativne posledice ameriških carin, po drugi pa privabiti več tujega kapitala. Pri tem želi sebe in svoj finančni sistem prikazati kot predvidljivega, preglednega, stabilnega in odpornega.

Xijev načrt prevzemanja pobude temelji na konkuriranju dolarju in njegovi zamenjavi z juanom v mednarodni trgovini. Dejal je, da mora država zgraditi "močno valuto", ki bi jo lahko "široko uporabljali v mednarodni trgovini, naložbah in na deviznih trgih ter s tem dosegli status rezervne valute".

 

Zaščita pred dolarjem je zaščita pred Trumpom

Šibek dolar, poskusi vplivanja na spremembe v izvajanju denarne politike z zamenjavami vodstva ameriške centralne banke Fed ter geopolitične in trgovinske napetosti namreč centralne banke po svetu silijo k razmisleku o svoji izpostavljenosti dolarskim sredstvom.

Kitajska in druge države globalnega juga ukrajinske vojne ne spremljajo pozorno zgolj zaradi proučevanja odziva zahodnih zaveznikov z ZDA na čelu, ampak jo razumejo kot širši laboratorij – tudi z vidika (zlo)rabe dolarja kot sredstva prisile. Podobne pomisleke sproža Trumpova agresivna trgovinska politika s carinskimi dvigi in grožnjami za dosego kopice geopolitičnih in geoekonomskih ciljev Bele hiše.

"Zmožnost ameriške vlade, da uravnava kroženje dolarja v globalnem finančnem sistemu in njegov prevladujoči položaj v mednarodnih transakcijah, pomeni, da lahko Washington učinkovito uveljavlja sankcije. Navsezadnje se bo vsaka institucija ali država, ki noče upoštevati washingtonskih sankcij, znašla v položaju, ko ne bo mogla pridobiti potrebnih dolarjev za trgovino. Takšne razmere imenujemo 'prekomeren privilegij'," pojasnjuje politolog Alexander Purton.

Poleg tega je poceni dolar zaradi prevladujoče vloge učinkovit mehanizem za zmanjšanje konkurenčnosti kitajskega izvoza in zmanjšanje ameriškega trgovinskega primanjkljaja, za kar si Trump že dolgo prizadeva. Zato ni naključje, da je juan od začetka ruske invazije leta 2022 postal druga najbolj razširjena valuta v mednarodni trgovini.

Vojne sankcije so Rusijo potisnile v smeri juana, ki tako prevzema vlogo terciarne rezervne valute, saj se njegova uporaba širi tudi v državah, ki si prizadevajo za diverzifikacijo. "Poskusi Kremlja, da bi dolar nadomestil z juanom, so Rusijo spravili v zagato, saj nima alternativnih valut, potrebnih za izvajanje nadaljnjih transakcij. Indija si za dedolarizacijo prizadeva z rupijo, kar na juan deluje omejevalno, zlasti med indijskimi trgovinskimi partnericami. Glavne trgovinske partnerice Južne Afrike so države članice G7, njen glavni izvoz pa so surovine. To pa so dejavniki, ki omejujejo možnost Pretorie, da opravlja transakcije v drugi valuti, kot je dolar," izzive držav, ki želijo nadomestiti dominantni dolar, na primeru grupacije BRICS opiše Purton.

Vendar kitajska valuta v nasprotju z dolarjem v državnih rezervah še vedno igra zelo omejeno vlogo. "Vsakdo, ki je vsaj malo seznanjen s primarno vlogo dolarja, se zaveda, da igra izjemno pomembno vlogo v mednarodnih transakcijah," poudarja ekonomist in predavatelj na ekonomski fakulteti v Ljubljani Mitja Kovač.

V tretjem četrtletju 2025 je dolar dosegal približno 57 odstotkov svetovnih rezerv, kar je manj kot 71 odstotkov leta 2000, evro pa približno 20 odstotkov, kažejo podatki Mednarodnega denarnega sklada. To je še vedno občutno več kot juan, ki je z le 1,93 odstotka med vsemi svetovnimi valutami zasedel šele šesto mesto.

"Precej več kot polovica (56 odstotkov po zadnjem štetju) deviznih rezerv, ki jih imajo svetovne centralne banke, je sestavljena iz ameriških državnih obveznic in drugih dolarskih sredstev. Dolar predstavlja podoben delež čezmejne trgovine, mednarodnih bančnih posojil in izdaje obveznic," osrednjo vlogo dolarja, kljub vsem izzivom, s katerimi se ta sooča v Trumpovem mandatu, opiše Kovač.

 

Kitajska sama sebi v napoto

Kljub prizadevanjem za dedolarizacijo in uporabo juana kot rezervne valute so največje ovire na poti k uresničenju ambicioznih ciljev gospodarska politika kitajskega vodstva, ki jo omejujejo razvojna politika s stavo na industrializacijo, in pa državnovarnostne skrbi.

Odprt kapitalski račun in konvertibilnost valute sta zato največja pomisleka za svetovne vlagatelje in centralne banke pri krepitvi vloge juana. K temu je treba prišteti še negativne učinke kitajskega izvoznega modela, ki je posledica na eni strani Trumpovega zaprtja ameriškega trga z visokimi carinami na kitajsko blago ter njenih presežnih proizvodnih zmogljivosti na drugi. Kitajski trgovinski partnerji so v času trgovinske vojne že večkrat pozvali Peking, naj podpre tečaj in podraži valuto, za katero trdijo, da je podcenjena. Goldman Sachs v svojem poročilu ugotavlja, da naj bi bil juan podcenjen za kar 25 odstotkov.

Cenejši juan pomaga kitajskim podjetjem, ki se poleg z ameriškimi carinami na domačem trgu srečujejo še z zadržanim potrošnikom, deflacijo in krepitvijo tako imenovane involucije. To je, ironično, posledica podcenjenega juana, opozarja MDS. V tem pogledu je povedno, da je Kitajska lani z več kot 1,2 bilijona dolarjev zabeležila doslej največji trgovinski presežek, kar je dvorezen meč. "Z vidika Kitajske bi oslabitev juana koristila izvoznikom, ki jih prizadenejo ameriške carine. Slabitev valute ji sicer ne more veliko pomagati v trgovinskih odnosih z ZDA, lahko pa Kitajski pomaga izboljšati trgovinske odnose z drugimi trgovinskimi partnerji, saj šibkejša valuta pomeni bolj konkurenčen izdelek," je pogled iz Pekinga v času lanskega vrhunca trgovinske vojne povzela analitičarka Bloomberg Adria Marina Petrov Savić.

Čeprav je poceni dolar lani v nasprotju z opozorili "Prodaj Ameriko" sprožil krepitev nakupov ameriških sredstev, Kitajska zaradi naraščajočih napetosti med državama zmanjšuje izpostavljenost ameriškim delnicam.

Medtem ko podatki ameriškega finančnega ministrstva kažejo, da so tuji vlagatelji lani kupili za 1,55 bilijona dolarjev ameriških obveznic (predlanskim 1,18 bilijona), je Kitajska po navedbah Bloomberga zdrsnila na 3. mesto med največjimi tujimi imetniki. Kitajska je lani prodala za kar 208,6 milijarde dolarjev ameriških obveznic, s čimer se je njeno imetje znižalo na 683,5 milijarde dolarjev, kar je najnižja raven od leta 2008. "Zmanjšanje izpostavljenosti je lahko del kitajske geopolitične strategije zmanjšanja odvisnosti od ZDA, zlasti Trumpove administracije, ki zagovarja višje carine," je ocenil upravljavec premoženja Matej Mazi iz NLB Skladov. Dodal je, da Kitajska išče večjo neodvisnost od dolarja in ameriških obveznic, s čimer najbrž želi okrepiti uporabo juana v mednarodni trgovini.

To paradoksalno najbolj nazorno kaže prav Kitajska, saj njene banke za čezmejna posojila še naprej uporabljajo dolarje. Navsezadnje je večina posojil Xijevega globalnega projekta Pas in cesta denominiranih v dolarjih. Vseeno se trend počasi obrača, saj so dolarska posojila do konca novembra 2025 znašala 375 milijard dolarjev, kar je manj od 587 milijard dolarjev iz leta 2022. Medtem je vrednost posojil v juanih s 357 milijardami dolarjev ostala na približno enaki ravni, poroča Financial Times.

"Sicer nisem vedeževalec in nimam čarobne krogle, da bi glede krepitve juana videl v prihodnost, a kljub nedavnim pretresom, ki so posledica Trumpovih intervencij in njegovega transakcijskega načina dela, sam ameriškega dolarja nikakor ne bi odpisal," pod črto pravi Kovač.