Evropska centralna banka (ECB) bo po vsej verjetnosti že petič zapored ohranila obrestne mere nespremenjene, saj ocenjuje, da najnovejši val globalnih napetosti in krepitev evra za zdaj še nista iztirila gospodarstva.
Depozitna obrestna mera naj bi tako danes ostala pri dveh odstotkih, kažejo odgovori vseh udeležencev Bloombergove ankete. Analitiki in trgi pričakujejo, da bo na tej ravni ostala do konca prihodnjega leta, medtem ko se verjetnost zvišanja obrestnih mer leta 2026 zmanjšuje.
Odločevalci se soočajo z burnim začetkom leta 2026, ki je vključeval doslej najostrejše napade na ameriško centralno banko, odstavitev predsednika Venezuele in grožnje Donalda Trumpa z dodatnimi carinamim, tokrat v povezavi z Grenlandijo.
Posledica je bil šibkejši dolar, ki je evro začasno potisnil na najvišjo raven po letu 2021. To bi lahko povzročilo težave izvoznikom ravno v času, ko se gospodarstvo začenja pobirati. Hkrati obstaja tveganje, da bo inflacija še bolj zdrsnila pod ciljno raven dveh odstotkov, čeprav to deloma izravnava rast cen nafte in plina.
Ker novih projekcij ni, bo predsednica Christine Lagarde verjetno ohranila odprte možnosti, ko bo 30 minut po objavi odločitve, ob 14.45 v Frankfurtu, stopila pred novinarje.
"ECB verjetno ne bo zavzela trdnega stališča glede tečaja ali rasti stroškov energije, saj je vpliv na napovedi še omejen," je dejala ekonomistka Bank of America Evelyn Herrmann. "Verjetno bodo večji poudarek namenili ponovnemu porastu negotovosti od začetka leta."
Obrestne mere
ECB kaže malo pripravljenosti za spremembe obrestnih mer v katerokoli smer. Glavni ekonomist Philip Lane je dejal, da zadnje napovedi ne kažejo na "kratkoročno razpravo o obrestnih merah". S tem se strinja tudi nemški predstavnik Joachim Nagel, medtem ko član izvršnega odbora Piero Cipollone meni, da je ECB "nedvomno v dobrem položaju", kljub negotovosti.
Kaj pravi Bloomberg Economics
"Evropa ima geopolitično turbulenten začetek leta, zato se bo ECB verjetno še naprej osredotočala na širšo sliko in ne na podrobnosti. To pomeni, da bo verjetno prezrla nedavni ameriški trgovinski spor, povezan z Grenlandijo, rahlo znižanje inflacije pod dva odstotka in krepitev evra."
David Powell in Simona Delle Chiaie
Uradniki se zavedajo, kako hitro se lahko razmere spremenijo. Avstrijski predstavnik Martin Kocher je v intervjuju za Bloomberg TV poudaril potrebo po "popolni prilagodljivosti" in dejal, da mora politika na tveganja reagirati "hitro in odločno".
Čeprav vlagatelji prav tako ne pričakujejo sprememb obrestnih mer, vidijo večjo možnost za novo znižanje letos, hkrati pa večjo verjetnost zvišanja v daljši prihodnosti.
Močan evro
Najnovejša rast skupne valute predstavlja ključno tveganje za napovedi ECB, ki predvidevajo, da bo inflacija letos in prihodnje leto padla pod 2 odstotka. Močan evro ustvarja pritisk na izvoznike, lahko zavira rast in hkrati znižuje stroške uvoza.
Guverner Banke Francije Francois Villeroy de Galhau je dejal, da razmere "pozorno spremljajo" in da gre za "enega od dejavnikov, ki bo v prihodnjih mesecih usmerjal denarno politiko in odločitve o obrestnih merah". Kocher je dodal, da bo pomembno spremljati, ali se bo rast nadaljevala.
Pritiske je delno omililo okrevanje dolarja, potem ko je Trump za naslednika Jeroma Powlla imenoval Kevina Warsha. Trgi ga vidijo kot bolj naklonjenega boju proti inflaciji kot druge kandidate.
Rast evra je bila sicer manj izrazita v primerjavi s širšim košem valut trgovinskih partneric evrskega območja.
Gospodarski pregled
Inflacija v evrskem območju je od zadnjega zasedanja ECB padla pod ciljno raven in januarja dosegla 1,7 odstotka. Čeprav je osnovna inflacija ostala razmeroma vztrajna, se je prejšnji mesec nekoliko umirila, prav tako pa se je nekoliko upočasnila rast cen storitev.
Gospodarstvo je pokazalo odpornost, saj se je v zadnjem četrtletju leta 2025 povečalo za 0,3 %, kar je več od pričakovanj ECB. Poslovne ankete od takrat naprej kažejo na nadaljnjo zmerno rast.
.webp){kind=icon}
