Von der Leyen: Opustitev jedrske energije je bila strateška napaka

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes povedala, da je bila evropska odločitev o opustitvi jedrske energije strateška napaka. To je dodatno pokazala vojna v Iranu. ''Pri fosilnih gorivih smo popolnoma odvisni od dragega in nestanovitnega uvoza. Zaradi tega smo v strukturno slabšem položaju v primerjavi z drugimi regijami,'' je povedala.

''Zmanjšanje deleža jedrske energije je bila izbira. Menim, da je bila strateška napaka za Evropo, da se je obrnila stran od zanesljivega in cenovno dostopnega vira energije z nizkimi izpusti,'' je povedal von der Leynova na otvoritvi vrha o jedrski energiji v okolici Pariza.

200 milijonov sredstev za spodbujanje

Evropska komisija danes predstavlja strategijo za spodbujanje uvajanja tako imenovanih majhnih modularnih reaktorjev, tehnologije, ki jo mnogi vidijo kot ključno za nadomestitev proizvodnje energije iz fosilnih goriv in zadovoljevanje potreb po električni energiji za umetno inteligenco in podatkovne centre. Jedrska energija zagotavlja čisto osnovno obremenitev, ki lahko podpira omrežje, ko ni dovolj vetrne ali sončne energije.

Na vrhu je von der Leyen napovedala sklad v višini 200 milijonov evrov za evropske jedrske inovacije. Povedala je, da je leta 1990 tretjina evropske električne energije prihajala iz jedrske energije, danes pa le še blizu 15 odstotkov. Finančna sredstva bodo prišla iz sistema trgovanja z izpusti. Von der Leyen je še povedala, da bi morali biti majhni modularni reaktorji v Evropi delujoči do začetka 2030.

''Logika je zelo jasna. Ko je namestitev varna, mora biti namestitev po vsej Evropi preprosta,'' je dejala von der Leyenova. Emanuel Macron je predlagal standardizacijo zasnov reaktorjev po vsej Evropi. Poteza bi lahko koristila francoskemu državnemu jedrskemu velikanu EDF, ki je v zadnjih letih izgubljal pogodbe, je pisal Deutsche Welle.

Bloomberg Mercury

Leta 2024 se je proizvodnja električne energije iz jedrskih elektrarn v EU povečala za 4,8 odstotka v primerjavi z letom 2023, kažejo podatki Evropske komisije. Novejši podatki še niso na voljo. Leto 2024 je bilo drugo zaporedno leto z rastjo od zmanjšanja leta 2022.

Daleč največji proizvajalec jedrske energije v EU je bila leta 2024 Francija z 58,6-odstotnim deležem v celotni proizvodnji v EU. Sledile so ji Španija z 8,4-odsotnim deležem, Švedska s pet odstotki ter Belgija s 4,8 odstotka. Omenjene štiri države so leta 2024 proizvedle 79,6 odstotka celotne količine električne energije, proizvedene v jedrskih elektrarnah. Med jedrske države se uvršča tudi Slovenija.

Slovenija med državami, ki kljubujejo trendu

Med letoma 2004 in 2006 se je skupna proizvodnja jedrske energije v EU ustalila, nato pa se je med letoma pa se je zmanjševala. Med 2006 in 2024 se je zmanjšala za 29 odstotkov. Kažejo podatki evropskega statističnega urada (Eurostat). Trendu upadanja je kljubovalo sedem držav, ki so povečale električne energije iz jedrskih elektrarn.

Romunija, ki je proizvodnjo jedrske energije začela šele leta 1996, je delež povečala za 93,8 odstotka. Na Finskem so proizvodnjo povečali za 42,3 odstotka, na Madžarskem pa za 19 odstotkov.

Češka je proizvodnjo povečala za 14,2 odstotka, Slovenija za 5,2 odstotka, Nizozemska za 3,2 in Slovaška za 1,2 odstotka. Preostale države so v tem obdobju zmanjšale proizvodnjo jedrske električne energije. Litva je dokončno zaprla svoje jedrske objekte leta 2009, Nemčija pa aprila 2023. Največji upad je zabeležila Belgija, kjer se je proizvodnja zmanjšala za tretjino.  Na Švedskem se je proizvodnja električne energije iz jedrskih elektrarn zmanjšala za 24,4 odstotka, v Bolgariji za 19,6 odstotka, v Franciji za 15,5 odstotka in v Španiji za 9,3 odstotka.

Leta 2024 je bilo na ravni EU 23,3 odstotka vse proizvedene električne energije, proizvedene v jedrskih elektrarnah. Francija je imela največji delež jedrske energije v svoji mešanici električne energije (67,3 odstotka), sledili sta ji Slovaška (61,6 odstotka) in Madžarska (42,2 odstotka).