Nafta in plin vse dražja; ministra pojasnjujeta, kako je z dobavo pri nas

Cene nafte so drugi dan zapored močno poskočile, saj sta ZDA in Izrael okrepila vojno proti Iranu, pri čemer je požar v ključnem skladiščnem vozlišču v Združenih arabskih emiratih povečal tveganja glede energetskih dobav. Referenčna svetovna nafta brent je prvič po juliju 2024 presegla 85 dolarjev za sod. Bodo pogonska goriva dražja tudi pri nas?

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je dejal, da oborožen konflikt spremljajo z vso skrbnostjo in zaskrbljenostjo. "Pričakujemo določene negativne učinke na evropskih energetskih trgih, cene so zanihale navzgor. Fizično oskrba z nafto in plino dobave poteka nemoteno, kratkoročno ne pričakujemo motenj, kar je dobra novica, ne vemo pa, kako dolgo bo konflikt trajal," je pojasnil Kumer.

Tudi na evropskem nivoju po nejgovih besedah potekajo komunikacijske aktivnosti, komisija spremlja zadeve in če bo potrebno, je po njegovem mnenju nujno, da se Evropa odziva enotno. "Veliko smo se naučili iz krize 2022, ko so mehanizmi dobro delovali, imamo jih na zalogi in verjamem, da bomo, če bo potrebno, tudi odreagirali," pravi Kumer. 

Vlada ima pri oskrbi z naftnimi derivati veliko stvari v svojih rokah, naslednji torek se bodo cene pogonskih goriv spet prilagodile. "Pričakujemo, da se bo cena za nekaj centov dvignila, ampak bomo pri trošarinski politiki ta dvig skušali nekoliko nevtralizirati," pravi Kumer. Trošarine so sicer v pristojnosti finančnega ministrstva. "Počakali bomo do konca 14-dnevnega cikla, da vidimo, kako bo borzna cena vplivala na končno ceno, trenutno beležimo nekje tri cente podražitve za bencin. Ne govorimo o nekih visokih spremembah," je poajsnil Kumer. Dodaja pa, da ne vejo, kakšna bo reakcija na to, kaj se danes dogaja na borzah. 

"Glede zemeljskega plina pa imamo glede na pogovore z dobavitelji za letos dovolj zalog, v preteklih treh letih smo dobro diverzificirali oskrbovalne poti v Slovenijo, imamo bolj zanesljiv vir iz Alžirije in Azerbadžana. Vsi dobavitelji so vse količine zakupili že lani, tako da niti kratkoročno niti srednjeročno ne pričakujemo eskalacij," je povedal minister.

Tudi iz Petrola so sporočili, da imajo zalog naftnih derivatov dovolj. Medtem pa je Szabó Szabolcs, izvršni direktor za upravljanje vrednostne verige v Skupini MOL, opozoril, da evropskemu trgu in znotraj njega tudi srednjeevropski regiji zelo primanjkuje dizla, Bližnji vzhod pa je za ZDA njegov drugi najpomembnejši dobavitelj.

Minister Han: 'Zaloge nafte za 103 dni'

Minister za gospodarstvo Matjaž Han je poudaril, da trenutna dobava nafte v Slovenijo poteka brez motenj, dobava je zagotovoljena tudi za naslednjih 14 dni, tako da izpadov iz tega naslova ne pričakuje. "V primeru motenj dobave sicer lahko ukrepa država, zaloge nafte zagotavljamo po zakonu o blagovnih rezervah. Trenutno ima Zavod za blagovne rezerve v skladiščih za 700 milijonov litrov različnih neftnih derivatov, kar zadošča za 103 dni povprečne porabe," je pojasnil Han.

Pogoji o spročanju teh rezerv so jasno zapisani v zakonu, to se zgodi zgolj v primeru večjih motenj v oskrbi, "za kar pa trenutno ni pogojev", je dejal Han. "Ne govorimo o cenovnih nihanjih, ampak o objektivnih izpadih. Vlada se bo odločala, na kakšen način bi te zaloge sproščala, če bo potrebno. Kar se tiče zaloge, smo lahko zaenkrat mirni, želim pa si, da se konflikt čim prej konča, da bo gospodarstvo lahko zadihalo," je dejal Han. 

Obsežen požar v naftnem vozlišču

Padajoči ostanki prestreženega brezpilotnega letalnika so povzročili obsežen požar v naftnem vozlišču Fudžajra v Združenih arabskih emiratih. Enote civilne zaščite si prizadevajo požar spraviti pod nadzor, je v objavi na omrežju X sporočil medijski urad Fudžajre.

Ob začetku drugega delovnega dne v tednu ni vidnih znakov umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu. Skozi ključno Hormuško ožino trenutno skoraj ni ladijskega prometa, pozornost trgovcev pa se usmerja na obsežno energetsko infrastrukturo v regiji. Medtem ko skozi Hormuz potuje približno petina svetovne nafte, ima Bližnji vzhod tudi okoli deset milijonov sodov dnevnih rafinerijskih zmogljivosti, cene dizelskega goriva pa so v torek močno poskočile.

Svetovni energetski trgi so bili pretreseni zaradi hitrega širjenja vojne, potem ko je Iran skušal odgovoriti na napade Izraela in držav, ki gostijo ameriške sile. Predsednik ZDA Donald Trump je dejal, da bodo ZDA storile "karkoli bo potrebno" za dosego svojih ciljev, državni sekretar Marco Rubio pa je napovedal, da se bo vojaška kampanja še okrepila. Katar je sporočil, da je Iran napadel cilje na njegovem ozemlju, ki niso bili omejeni zgolj na vojaške interese.

Hormuška ožina zaprta

V torek so se odzvali tudi kupci. Kitajska – največja uvoznica nafte na svetu – je pozvala vse strani v konfliktu, naj zagotovijo varno plovbo skozi Hormuško ožino. Indonezija je sporočila, da bo del surove nafte začela nabavljati iz ZDA kot alternativo dobavam z Bližnjega vzhoda.

"Ker je Hormuška ožina še vedno neaktivna, ura teče," so v zapisu opozorili analitiki banke JPMorgan Chase, med njimi Natasha Kaneva, in poudarili možnost, da bi nekateri proizvajalci v Perzijskem zalivu lahko v nekaj tednih zmanjšali proizvodnjo, če bi se skladišča napolnila. Za zdaj rast cen "ostaja omejena – kljub osupljivemu geografskemu obsegu konflikta in vse večji bližini energetski infrastrukturi – kar kaže, da je precejšen del tveganja že vračunan v cene", so dodali.

Kitajska je pozvala vse strani, "naj nemudoma prenehajo z vojaškimi operacijami, se izognejo zaostrovanju napetosti ter zagotovijo varnost plovbe", je na redni novinarski konferenci v Pekingu dejala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Mao Ning.

Kazalniki na trgu nafte kažejo na vse večjo kratkoročno zaostritev ponudbe. Razlika med dvema najbližjima terminskima pogodbama za brent se je razširila na 2,65 dolarja za sod, kar je bikovski signal. Pred tednom dni je bila ta razlika 19 centov. Dlje na terminski krivulji je razlika med pogodbami za december letos in decembrom 2027 narasla na približno 3,80 dolarja.