Lizinške hiše z upadom števila novih poslov, dobiček najmanjši po 2017

Slovenske banke so v letu 2024 poslovale odlično. Precej drugače pa je na trgu lizinških hiš. Medtem ko banke žanjejo sadove višjih obrestnih mer, te negativno vplivajo na lizinške hiše, za katere pomenijo dražje financiranje posojil. Preverili smo, kako so v letu 2024 poslovale slovenske lizinške hiše. Kaj razkrivajo podatki Banke Slovenije (BS)?

Dejavnost slovenskih lizinških hiš se je v letu 2024 skrčila. Skupna vrednost novoodobrenih poslov je prvič po letu 2020 upadla. Skupno je bilo odobrenih za 1,328 milijarde evrov novih posojil, to je 2,7 odstotka manj kot v letu 2023. Drugo leto zapored je upadlo število sklenjenih poslov. Vrh je doseglo v letu 2022, ko jih je bilo sklenjenih 103 tisoč. V letu 2024 jih je bilo sklenjenih 97 tisoč, 2,2 odstotka manj kot v letu 2023 oziroma šest odstotkov manj kot v letu 2022.

Od tega je bilo 725 milijonov evrov (54,6 odstotka) novih premičninskih poslov sklenjenih z gospodinjstvi, 596,9 milijona evrov (44,9 odstotka) pa s podjetji. Skupno stanje lizinških poslov je zraslo za 4,9 odstotka, na 2,74 milijarde evrov.

Dobiček najmanjši po letu 2017

Bilančna vsota slovenskih lizinških hiš je zrasla za 4,8 odstotka, na 3,13 milijarde evrov. Dobiček je že tretje zaporedno leto upadel. V letu 2024 so ga lizinške hiše ustvarile za 25,4 milijona evrov, kar je najmanj po letu 2017. Največji dobiček so ustvarile leta 2019. V letu 2020 je zaradi pandemije močno upadel, vendar je bil še vedno krepko večji kot v letu 2024. Po pandemiji se je upadanje dobička nadaljevalo. Lani je bil dobiček za 42,7 odstotka manjši kot v pandemičnem letu 2020.

Nič bolje ni pri donosnosti. Donosnost na sredstva (RoA) se je tako kot dobiček močno znižala. V letu 2024 je upadla pod odstotek, na 0,82 odstotka. To je najnižje po letu 2017. Donosnost na kapital (RoE) je upadla na 7,4 odstotka. Podrobnejši podatki kažejo, da se je vidno znižala prav v zadnjem trimesečju. Po treh trimesečjih je bila pri 9,5 odstotka. Upadla je tudi skupna nabavna vrednost novoodobrenih poslov – za 1,3 odstotka.

Najbolj je upadlo število pogodb operativnega lizinga

Podrobni podatki kažejo, da se je število kreditnih pogodb v letu 2024 zmanjšalo za 5,4 odstotka, na dobrih 38 tisoč. Najbolj je upadlo število pogodb operativnega lizinga. Na medletni ravni se je zmanjšalo za sedem odstotkov, je razvidno iz podatkov Združenja bank Slovenije (ZBS). Število pogodb finančnega lizinga se je povečalo za dober odstotek, na 51.115. Delež pogodb finančnega lizinga se veča in je dosegel najvišjo raven v zadnjih šestih letih. Število sklenjenih posojilnih pogodb je v zadnjih letih upadlo, upada tudi število pogodb operativnih lizingov. 

Kaj kupujemo

Lizinške družbe v Sloveniji v veliki večini financirajo nakupe vozil. Največji delež zajema financiranje osebnih avtomobilov. Po financirani vrednosti je bilo teh 65 odstotkov. Prednjačijo novi avtomobili s 35 odstotki skupne financirane vrednosti in nato rabljeni s 30 odstotki. Sledijo težka tovorna vozila s skupno 14,4 odstotka ter lahka gospodarska vozila (LGV) s sedmimi odstotki.

Kolikšen delež poslov je bil sklenjen s fiksno in kolikšen s spremenljivo obrestno mero, ne razkrivajo. Podatki BS iz decembra pa kažejo, da je delež poslov s fiksno obrestno mero v drugem trimesečju presegel 50 odstotkov, v tretjem trimesečju pa je bila večina posojil sklenjenih s spremenljivo obrestno mero.

Delež terjatev v zamudi nad 90 dnevi je še vedno izredno majhen in eden najmanjših sploh pri 0,4 odstotka. To pomeni, da je kakovost lizinških poslov lizinških hiš še vedno visoka. Delež se v zadnjih dveh letih in pol ni spremenil. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb so v letu 2024 zrasli z osem na 47 milijonov evrov, kar pomeni, da so se povečali za 487 odstotkov. Gre za najvišjo vrednost po letu 2017.