Kako močno bo bolelo banke v Sloveniji

"Bančni sistem ostaja stabilen in odporen na posledice sistemskih tveganj, vendar je prisotna možnost čezmejnih zunanjih učinkov in prenosa šokov iz realnega dela gospodarstva na finančni sektor," je danes ob predstavitvi poročila o finančni stabilnosti dejala viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer.

Večino tveganj Banka Slovenije ocenjuje kot nizka do zmerna, odpornost bančnega sistema na tveganja pa visoka. Edino tveganje, ki ima povišano tveganje (s stabilnimi obeti), je kibernetsko, in sicer zaradi geopolitičnega tveganja in kibernetičnih groženj ohranjajo povišano oceno tveganja. Spodbudni so sicer podatki, da število incidentov upada. Kot so pojasnili, v zadnjih treh četrtletjih v bančnem sistemu ni bilo zabeleženega niti enega kritičnega incidenta. Je pa izjemno veliko število napadov, ki pa ostajajo pri napadih, je bilo slišati.

Kazalniki kreditnih tveganj ostajajo ugodni, "poslabšanje kvalitete portfelja posojil ostaja omejeno na le nekaj podjetij in izvira predvsem iz proizvodnega dela gospodarstva zaradi večje izpostavljenosti vplivom zahtevnejših mednarodnih gospodarskih razmer", pravijo pri Banki Slovenije. "Prvi negativni učinki prelivanja razmer iz mednarodnega okolja v domače gospodarstvo so se odrazili v povečanju obsega nedonosnih terjatev. A le v posameznih segmentih portfelja," pravi Žumer.

Povečala se je občutljivost bank na obrestne mere, zaradi česar so v primerjavi s spomladanskim poročilom poslabšali obete za obrestno tveganje, samo oceno tveganja pa so ocenili kot zmerno.

"Kreditno tveganje, povezano z izpostavljenostjo bank nefinančnim družbam, je ostalo nizko in se zvišuje le počasi in le v nekaterih gospodarskih panogah," pravi Žumer. "Prav tako k počasnejšemu naraščanju kreditnega tveganja prispevajo v povprečju relativno visoki dobički podjetij v zadnjih letih," ugotavljajo pri Banki Slovenije.

Žumer še napoveduje, da bodo do konca leta ponovno preučili ustreznost zneska minimalne kreditne sposobnosti: "Čakamo na znesek minimalnih življenjskih stroškov in potem glede na to prilagodimo - izračun izvaja pristojno ministrstvo."

Oživljanje nepremičninskega trga

Več pozornosti namenjajo oceni kreditnega tveganja prebivalstva, saj se je relativni pomen tega dela portfelja relativno povečal in dosegal skoraj četrtino bilančne vsote bank: "Kljub temu kreditno tveganje v segmentu potrošniških posojil in stanovanjskih posojil v prvih šestih mesecih leta ostaja stabilno, na morebitno krepitev tveganj za zdaj nakazuje le povečevanje obsegov nedonosnih terjatev pri potrošniških posojilih."

Dotaknili so se tudi nepremičninskega trga - tveganje že drugo leto ocenjujejo kot zmerno, s stabilnimi obeti.

"Opažamo, da trg nekoliko oživlja. Letos smo zaznali porast obsega transakcij. Ta se je v primerjavi z enakim obdobjem leta povečal za okoli 25 odstotkov - rast cen ostaja bolj umirjena kot lani, čeprav je bila v drugem četrtletju nekoliko višja kot v prvem," je dejala direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika Meta Ahtik.

Odliv denarja v tujino

Tveganje financiranja je zmerno, s stabilno tendenco. "Osnovni vir financiranja bančnega sistema je še vedno v depozitih nebančnega sektorja, prevladujejo vloge gospodinjstev, ki predstavljajo kar 50 odstotkov bančne pasive, sledijo vloge nefinančnih družb, nato pa ostali segmenti. Banke so precej okrepile tudi kapital," pravi Ahtik.

Prilivi vlog v prvih sedmih mesecih kažejo, da se je obseg vlog nebančnega sektorja precej povečal, v prvih sedmih mesecih za skoraj 1,5 milijarde, največ so prispevale prav vloge gospodinjstev. Povečale so se tudi vloge nefinančnih družb in države.

Na Banki Slovenije zaznavajo, da se spreminjajo varčevalne navade gospodinjstev. Ta so kupovala novoizdane ljudske obveznice, še vedno so relativno visoki prilivi v vzajemne sklade, čeprav so v primerjavi z letom prej nekoliko nižji, kar je bilo povezano s turbulenco na finančnih trgih v prvi polovici leta. "Opažamo tudi krepitev depozitov pri drugih bankah evrskega območja, to velja tako za gospodinjstva kot nefinančne družbe, in je verjetno povezano z višjimi obrestnimi merami, ki jih nudijo banke v drugih državah za depozite," pravi Ahtik.

Terjatve in stečaji

"Na drugi strani se povečuje obseg stanovanjskih posojil in nova stanovanjska posojila so v večini obrestovana po fiksnih obrestnih merah in imajo relativno dolge ročnosti," pravi Ahtik.

 

Nadaljuje: "Zaenkrat pri prebivalstvu ne zaznavamo, da bi se delež nedonosnih terjatev povečeval, se pa povečuje obseg nedonosnih terjatev. Po drugi strani se je rahlo povečal skupni delež nedonosnih terjatev, kar je povezano z dogajanjem pri nefinančnih družbah, kjer smo zabeležili povečanje zlasti pri predelovalni dejavnosti, pa segmentu gradbeništva, ampak je treba poudariti, da gre za posamezna podjetja in ne za neko široko osnovano prelivanje tveganj v bančni sistem." Opažajo rast obsega nedonosnih terjatev, kar je pri posojilih prebivalstvu zabrisano z njihovo visoko rastjo, vendarle pa je to nekaj, kar je spremljati, vendar ne kaže na bistven porast tveganja, pravi Ahtik.

Povečuje se tudi število začetih stečajnih postopkov (koncentrirani so na majhne družbe) in s tem tudi izpostavljenost bank do teh družb, ki pa - tako pravijo - ostaja majhna. Med dejavnostmi omenjajo predelovalne dejavnosti in strokovne, znanstvene in tehnične.

Likvidnost slovenskih bank med najboljšimi

Dohodkovno tveganje sicer že drugo leto ocenjujejo kot nizko, vendar z manj ugodnimi obeti, predvsem zaradi zmanjševanja neto obrestnih prihodkov. "Kljub temu tako neto obrestni prihodki kot skupni dohodek bank še vedno občutno presegata ravni, dosežene pred začetkom zviševanja obrestnih mer v drugi polovici leta 2022," ugotavljajo pri Banki Slovenije.

Likvidnost je visoka, slovenske banke so med najboljšimi štirimi v evrskem območju tako po kratkoročnem kazalniku likvidnostnega kritja kot po količniku neto stabilnega financiranja, pravijo.

Za konec še priporočilo Banke Slovenije bankam, da naj bodo preudarne pri upravljanju kapitala in likvidnosti: "Splet ekonomskih razmer v zadnjih letih je bankam omogočil doseganje visokih in nadpovprečnih poslovnih rezultatov. V prihodnje pa ob verjetnem spreminjanju teh razmer lahko pričakujemo manj ugodne razmere za poslovanje bank."