Kaj analitiki napovedujejo pred odločitvijo ECB?

Evropska centralna banka (ECB) je tik pred ponovnim znižanjem obrestnih mer. Trgi so že pripravljeni, saj je rez obresti za 25 bazičnih skoraj gotov, verjetnost nadaljnjega znižanja obrestne mere v marcu pa je relativno visoka – več kot 85-odstotna.

Inflacija v evroobmočju je blizu želenih dveh odstotkov in vidimo, da glede na izjave predsednice ECB Christine Lagarde v Davosu obstaja zaupanje v nadaljnje umirjanje inflacije. Pozornost se zdaj preusmerja na gospodarsko rast.

Glede na to, da so obeti rasti v Evropski uniji precej šibki, pričakujemo, da bo ECB sledila poti zniževanja obrestnih mer. Obrestne mere, čeprav so bile v letu 2024 večkrat znižane, so še vedno v restriktivnem območju in omejujejo zadolževanje podjetij in gospodinjstev, kar se dodatno odraža v šibkejšem okrevanju gospodarstva.

Pričakuje se, da bi še dve znižanji za 25 bazičnih točk približali obrestne mere nevtralnemu ozemlju, čeprav se ocene o tem, kje bi lahko našli to nevtralno obrestno mero, razlikujejo. Kljub temu ostaja širok konsenz, da je nevtralna obrestna mera vsekakor nad dvema odstotkoma.

Čeprav je odločitev dokaj gotova, je ECB v nezavidljivem položaju. Prva stvar je zunaj dosega ECB; to so Trumpove nadaljnje odločitve glede protekcionističnih ukrepov, ki se zelo enostavno prelivajo s trga na trg. Če bodo napovedane carine uvedene, bo to zagotovo vplivalo na evropsko gospodarstvo, zlasti ker ima z ZDA trgovinski presežek.

Po podatkih Evropske komisije gospodarski odnosi med EU in ZDA neposredno ustvarjajo okoli 9,4 milijona delovnih mest, posredno pa kar 16 milijonov. Če carine spodbudijo inflacijo v ZDA, se bodo učinki neizogibno prelili v Evropo. Trumpove poteze so najbolj izrazito tveganje za evropsko gospodarstvo in lahko zmešajo glave odločevalcev.

Bloomberg

 

ECB prav tako želi spraviti inflacijo blizu dveh odstotkov, a pri tem ne škodovati gospodarstvu, ki vsekakor počasi raste. ECB je decembra znižala napovedi rasti za leti 2025 in 2026, pri čemer sta še zlasti počasni izstopali Nemčija in Francija, prisotna pa je tudi politična nestabilnost. Pri inflaciji še naprej prednjači storitvena inflacija, ki kljub visoki osnovi iz prejšnjih obdobij kaže znake vztrajanja.

Nadaljnje nižanje obrestnih mer ne bo vplivalo neposredno na posojilno aktivnost, zlasti v trenutnem okolju, kar podpira ECB pri nadaljevanju cikla rezov. Čeprav se obrestne mere znižujejo, posojilni pogoji ne kažejo enake slike.

Glede na posojilno raziskavo ECB so se pogoji zadolževanja gospodarstva zaostrili, a na podlagi večjega zaznavanja tveganja bank, predvsem v Nemčiji in Franciji zaradi političnih negotovosti. Pogoji stanovanjskih posojil se po nekaj četrtletjih rahljanja niso bistveno spremenili. Banke so zaostrile standarde pri potrošniških posojilih, kar je posledica skrbi glede kakovosti terjatev v tem segmentu kreditne dejavnosti.

Kar zadeva povpraševanje po posojilih, je na gospodarskem področju v zadnjem četrtletju opaziti rahlo rast pod vplivom nižjih obrestnih mer. Za prvo četrtletje 2025 banke pričakujejo nespremenjeno povpraševanje, kar je posledica šibke gospodarske dinamike, predvsem počasnega okrevanja kreditiranja v investicijskem sektorju – področju, ki ga negotovosti najbolj prizadenejo.

Banke vidijo šibko okrevanje povpraševanja kot posledico gospodarskih in geopolitičnih negotovosti. Povpraševanje gospodinjstev je zaradi nižjih obrestnih mer intenzivno raslo na področju stanovanjskih posojil, počasneje pa potrošniških posojil.

V prvem četrtletju 2025 banke vendarle pričakujejo nadaljnjo rast povpraševanja gospodinjstev. Rezultati ankete ECB kažejo, da vpliv obrestnih mer na kreditne pogoje odtehtata percepcija in nenaklonjenost tveganju, kar še dodatno vpliva na zaostrovanje kreditnih standardov, predvsem na področju poslovnih in potrošniških posojil gospodinjstvom.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar