Kaj analitiki napovedujejo pred srečanjem Feda?

Ameriška centralna banka Fed ni spremenila obrestnih mer. Po tem, ko je bil cikel zniževanja obrestnih mer leta 2024 neprekinjen vse od septembra in so bile obrestne mere znižane za 100 bazičnih točk, se zdaj obeta premor.

Odločitev glede obrestnih mer je bila bolj ali manj gotova, a največje vprašanje ta hip je, kakšen ton bodo uradniki ubrali v kontekstu signala za leto 2025.

Mimogrede Donald Trump je v švicarskem Davosu preko video povezave udeležencem dejal, da bo zahteval, da naj naftni kartel OPEC zniža cene nafte in svet zniža obrestne mere, ter jih posvaril, da se bodo soočili s carinami, če bodo svoje izdelke izdelovali drugje kot v ZDA.

 

Ker po zasedenju Fed ne bo objavljenih projekcij, bodo oči in ušesa svetovne javnosti uperjene v retoriko predsednika Feda Jeroma Powlla, od katerega se pričakujejo bolj konkretni signali o tem, ali se bo premor v rezanju obrestnih mer podaljšal ali ne.

Analitiki pričakujejo, da bo centralna banka na prihajajočem zasedanju pokazala svojo neodvisnost, kljub temu, da je Trump neposredno predlagal nadaljevanje zniževanja obrestnih mer. Pričakuje se, da bodo imeli novi ukrepi v zvezi s carinami in znižanjem davkov inflacijski učinek na ameriško gospodarstvo, kar trgi vidijo kot dodaten argument za ohranitev obrestnih mer na trenutnih ravneh. Zato se pričakujejo, da bo Fed imel večmesečni premor.

Učinki Trumpovih ukrepov so lahko tako veliki, da se celo špekulira o morebitnem nadaljnjem dvigu obrestnih mer, če se inflacija znova razplamti. Če bo Fed omahnil in pod vplivom nove administracije nadaljeval s predčasnim zniževanjem obrestnih mer, bo to postavilo pod vprašaj integriteto centralne banke in s tem podžgalo inflacijska pričakovanja, kar vsekakor ni v prid denarni politiki.

Depositphotos

 

Podatke o gospodarski rasti ZDA za zadnje četrtletje analitiki pričakujejo dan po odločitvi Feda. Analitiki Bloomberg Adria menijo, da je ameriško gospodarstvo verjetno nadaljevalo močno rast pod vplivom močnega trga dela in naraščajoče potrošnje, kar govori v prid inflacijskim pritiskom.

Glede na indeks inflacijskih pritiskov, ki ga uporablja centralna banka v St. Louisu, je verjetnost, da bo inflacija v naslednjih 12 mesecih presegla 2,5 odstotka se je okrepila, in sicer decembra je ta verjetnost poskočila na 22 odstotkov s pet odstotkov, kot je znašala novembra. Verjetnost, da bo inflacija padla pod 1,5 odstotka, pa je zanemarljiva, kažejo podatki.

Kaj pravi trg obveznic?

Zahtevane donosnosti so se že povečali od konca lanskega leta, saj se je spremenilo dojemanje Fedovega premika k scenariju "višje za dlje". Rast donosnosti je sledila Trumpovi vrnitvi na položaj in napovedim njegovih namer, vezanih na carine, a so bile njegove poteze blažje od napovedanih med kampanjo, zato je pritisk na trg obveznic popustil.

Po 15. januarju in objavi decembrske inflacije se je trend obrnil, saj je bil indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) nekoliko mehkejši od pričakovanega. Tržni udeleženci so osredotočeni na njegove naslednje poteze – in sicer na to, kako hitro bo uvedel carine, za koliko bo znižal davke in kako bo njegova politika priseljevanja vplivala na že tako zaostren trg dela.

Finančni trgi so imeli turbulenten začetek tedna. Uvedba kitajskega DeepSeek je pretresla kapitalske trge, zlasti tehnološki sektor, ki je imel zelo dobro leto 2024, kar je prvi delovni dan tega tedna povzročilo močan skok indeksa volatilnosti VIX.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar