Borzni pregled: volatilnost zavladala finančnim trgom

Na borzah po svetu je zavladala nihajnost: cene delnic so se znižale, cena nafte pa je poskočila na najvišjo raven v več kot treh letih, saj se vojna v Iranu nadaljuje. Rast obveznic je izgubila zagon, ker so višje cene energije vzbudile strah pred inflacijo.

Nihajnost na Wall Streetu

Indeks S & P 500 je v petek izgubil 0,6 odstotka in je trenutno pet odstotkov pod nedavno najvišjo vrednostjo, trgovanje pa je sklenil pri 6.632,19 točke. To je najnižja raven leta 2026. Indeks Nasdaq Composite je upadel za slab odstotek in končal pri 22.105,36 točke. Industrijski indeks Dow Jones je izgubil 119,38 točke oziroma 0,3 odstotka in se ustalil pri 46.558,47 točke.

 

 

Če pogledamo tedenski izkupiček: vseameriški indeks je minuli teden zabeležil 1,6-odstotno izgubo in prvi tritedenski niz izgub v približno enem letu. Industrijski Dow, ki vključuje 30 delnic, je zdrsnil za približno dva odstotka, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq od začetka tedna upadel za 1,3 odstotka.

Vseevropski indeks Stoxx 600 se je petkovo trgovanje zaključil z 0,5 odstotka nižjim tečajem, večina večjih regionalnih borz je bila v negativnem območju.

Trgovci so spremljali tudi razvoj dogodkov v zvezi z odločitvijo zveznega sodnika, ki je kot neustrezne zavrnil sodne pozive ameriškega ministrstva za pravosodje, naslovljene na svet guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Ti so se nanašali na dokumente o prenovi sedeža centralne banke in na izjave predsednika Fed Jeroma Powlla pred kongresom. "ZDA se bodo zoper odločitev pritožile," je povedala Jeanine Pirro, vodja tožilstva za okrožje Columbia.

Stres na finančnih trgih se povečuje najhitreje od aprilskega šoka zaradi carin. Indeks banke Bank of America, ki meri pričakovano nihajnost na podlagi opcijskih trgov za delnice, obrestne mere, valute in surovine, se je povzpel na 0,79, kar ni daleč od vrha pri 0,89, doseženega v času pretresov na tako imenovani dan osvoboditve.

Po mnenju stratega Michaela Hartnetta iz Bank of America skok cen nafte in vse večje skrbi glede zasebnega kreditiranja povzročajo, da razmere na trgih spominjajo na obdobje pred svetovno finančno krizo. 

Cena brenta ostaja nad 100 dolarji za sod

V soboto je obsežni ameriški napad na otok, prek katerega Iran izvozi večino svoje nafte, povečal strah pred širšimi motnjami v dobavi v regiji. Nafta brent je petkovo trgovanje končala nad 100 dolarji za sod. Največja motnja v dobavi nafte v zgodovini trga ne kaže umirjanja, kar svetovnemu gospodarstvu ne prinaša olajšanja po skoku cen surove nafte od začetka vojne z Iranom.

 

 

ZDA so sicer izdale drugo dovoljenje, ki državam omogoča nakup več ruske nafte, ki je zaradi sankcij obstala na tankerjih. Gre za del prizadevanj Bele hiše, da bi preprečila nadaljnjo rast cen. "Trgi imajo trenutno dve možni poti, pri čemer je boljši scenarij krajša vojna," je dejal Chris Zaccarelli iz družbe Northlight Asset Management. "Če pa bi se vojaški konflikt vlekel precej dlje od pričakovanj, bi lahko videli še več negativnih učinkov na finančne trge."

Ameriške državne obveznice, ki so sprva pridobile zaradi slabših gospodarskih podatkov, so nato izgubile zagon, pri čemer so daljše zapadlosti zaostajale. Dolar se je povzpel na najvišjo raven od decembra. Bloombergov indeks dolarja je v petek pridobil novih 0,6 odstotka. Evro se je v primerjavi z dolarjem pocenil za 0,8 odstotka, japonski jen pa za 0,2 odstotka.

"Zelo verjetno bomo še vedno priča trgom, ki jih bodo usmerjali predvsem naslovi v novicah," je dejal Matt Maley iz družbe Miller Tabak. "Vlagatelje začenja skrbeti, da bi se razmere na Bližnjem vzhodu lahko zavlekle in trajale dovolj dolgo, da bi začele vplivati na gospodarstvo."

V teh razmerah trenutno najboljše kaže kriptovalutam. Bitcoin je v petek za hip dosegel mejo 72 tisoč dolarjev, do konca trgovanja pa pridobil 1,4 odstotka. Še nekoliko večjo rast je zabeležil ether, ki je pridobil skoraj dva odstotka in dosegel 2.102 dolarja.

Po podatkih Bloomberga so ameriški borzno trgovani skladi, ki sledijo bitcoinu, že tretji teden zapored beležili neto prilive, ta teden v višini približno 583 milijonov dolarjev.

Še vedno pa se ceni zlato. V petkovem trgovanju je izgubilo 1,2 odstotka, a je še vedno nad mejo pet tisoč dolarjev za unčo.

Mešano tudi na domači borzi

Po četrtkovem znižanju je indeks SBITOP zadnji dan tega tedna končal z rastjo. Vrednost se je okrepila za 0,45 odstotka, na 2.850 točk. Ta teden je pridobil 0,65 odstotka, predvsem na račun rasti delnic NLB, Pozavarovalnice Sava in Luke Koper. V petih dneh je bilo sklenjenih za skupno 11,9 milijona evrov poslov, največ z delnicami Krke in NLB.

Na seznam top 10 po prometu se je v petek prebila tudi Vzajemna – bilo ga je za dobrih 55 tisoč evrov, kar je sicer najmanj, odkar se trguje z delnico na Ljubljanski borzi. Največ ga je bilo 5. marca, to je drugi dan od začetka trgovanja, ko je obseg prometa presegel 281 tisoč evrov. 

Prvi dan trgovanja je cena za delnico Vzajemne zrasla celo na 20 evrov, kar je 20-kratnik nominalne vrednosti delnice. Zaradi burnega dogajanja smo se obrnili na regulatorja, Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Anka Čadež.