Fed brez presenečenj: Obrestne mere višje za 50 bazičnih točk

Ameriška centralna banka Federal Reserve je pričakovano upočasnila tempo zaostrovanja obrestnih mer. Obrestne mere so na današnjem srečanju dvignili za 50 bazičnih točk, na razpon od 4,25 do 4,5 odstotka. To je tudi najvišja raven po letu 2007. Centralni bankirji so še sporočili, da bodo ključne obrestne mere na koncu cikla višje od prvotnih napovedi. 

Naslednje leto naj bi dosegle 5,1 odstotka, kaže srednja napoved Feda, nato pa naj bi v letu 2024 upadle na 4,1 odstotka – tudi to je višja raven, kot je bilo sprva predvideno. "Odbor predvideva, da bodo tekoča zviševanja obrestnih mer primerna in dovolj restriktivna, da se bo inflacija sčasoma vrnila na ciljna dva odstotka,"so dejali člani odbora Feda. 

Kljub upočasnitvi zategovanja monetarne politike pa želi Fed na čelu s prvim možem Jeromom Powellom vlagatelje prepričati, da to še ne pomeni konca njihovega boja z inflacijo, ki je trikrat višja od dvoodstotnega cilja centralne banke. "Čaka nas še nekaj korakov," je dejal Powell.

Kot je dodal, bo višina naslednjega dviga, ki ga bodo sporočili 1. februarja 2023, odvisna od vseh prejetih podatkov. "Vrata so odprta še za dvig v višini 50 bazičnih točk ali korak navzdol na četrtino odstotka," napoveduje Powell. Po njegovih besedah bo ponovna vzpostavitev stabilnosti cen verjetno zahtevala ohranitev restriktivne politike "za kar nekaj časa".

Fed znižal napovedi gospodarske rasti za 2023

Fed je prvič dal tudi jasen znak, da bodo višje obrestne mere vplivale na gospodarstvo. Tako so znižali napovedi gospodarske rasti za leto 2023 na 0,5 odstotka, kaže mediana napovedi. Ob tem so zvišali napoved glede stopnje brezposelnosti v prihodnjem letu, in sicer s 3,7 na 4,6 odstotka. Višja je tudi njihova ocena rasti bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2022, in sicer znaša 0,5 odstotka.

Napovedujejo, da bo jedrna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energentov, prihodnje leto dosegla 3,5 odstotka. Zadnji podatki o višini inflacije v Združenih državah Amerike (ZDA) so bili dober znak za Fed. Splošna inflacija se je novembra z oktobrskih 7,7 odstotka spustila na 7,1 odstotka. Jedrna inflacija, iz katere sta izločena vpliva cen energije in hrane, pa se je znižala s 6,3 na šest odstotkov.

Masten: Obrestne mere bi lahko rasle še vsaj pol leta

"Glede na to, da inflacija v ZDA že upada in je dosegla vrhove prej kot v Evropi, gre pričakovati dvig za 50 bazičnih točk, kar je bilo nakazano že 14 dni nazaj, saj je bila večina članov odbora FOMC za dvig, nižji od 75 točk," je še pred objavo dejal Igor Masten, ekonomist in redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. 

"Dejstvo pa ostaja, da je jedrna inflacija še vedno visoka. Trg dela je robusten, torej je brezposelnost še vedno rekordno nizka, kar je pomemben indikator za Fed, ki ga bo upošteval pri nadaljnjih dvigih," pojasnjuje Masten. Kot pravi, je brezposelnost pomemben dejavnik zaradi pričakovanih pritiskov na stroške dela in s tem na cene. "To do sedaj ni bil pomemben faktor, vendar lahko postane, saj s tem vpliva na trdoživost inflaicje. Kljub upočasnitvi dvigovanja se bodo zato obrestne mere še naprej višale," napoveduje ekonomist.

Po njegovi oceni je trg še vedno preoptimističen in podcenjuje trdoživost inflacije, predvsem pa se osredotoča zgolj na njeno višino, ne pa na dejavnike dolgoživosti, ki jih kažejo zgodovinski podatki. "Obrestne mere bodo posledično šle višje, kot pričakuje trg. Gredo lahko bolj blizu petim odstotkom, dvigovanje pa se bo razpotegnilo na obdobje vsaj pol leta," meni Masten.

Cencelj: Finančni trgi so prepuščeni sami sebi

"Fed je nadaljeval z restriktivno monetarno politiko in nadaljevanjem zniževanja bilance banke," pravi Primož Cencelj, vodja upravljanja obvezniških naložb pri Generali Investments. Po njegovem mnenju lahko pričakujemo nadaljevanje dvigovanja tudi v prihodnjem letu, in sicer s manjšimi skoki, saj je to v tem trenutku zaradi makroekonomskega konteksta še vedno potrebno.

"Glavni cilj za FED še vedno ostaja znižanje inflacije, kar posledično pomeni, da ostali cilji niso tako pomembni ali z drugimi besedami, da so finančni trgi prepuščeni sami sebi," meni Cencelj. Kot še dodaja, Fed s svojo odločitvijo verjetno ne bo bistveno vplival na odločitev Evropske centralne banke (ECB), saj mora ECB nadaljevati z dvigovanjem obrestnih mer in zniževanjem bilance banke. "Inflacijska dinamika v Evropi je namreč še vedno problematična in šele sedaj čutimo prve posledice dvigov obrestnih mer v 2022," pojasnjuje Cencelj.

Ekonomisti: Obrestne mere bi lahko dosegle 4,9 odstotka

Ekonomisti, ki jih je anketiral Bloomberg, so pred objavo napovedali, da bodo obrestne mere dosegle vrh pri 4,9 odstotka, potem ko je Powell namignil, da bodo obrestne mere višje, kot so sprva pričakovali. To bi tako pomenilo, da bo Fed na februarskem in marčevskem zasedanju obrestne mere dvignil le še za 25 bazičnih točk in nato začasno prenehal z zviševanjem, poroča Bloomberg. Glede na gibanje vrednosti obrestnih zamenjav (swaps, angl.), ki so namenjene zaščiti pred tveganjem višjih ali nižjih obrestnih mer v prihodnosti, se trgi z napovedmi ekonomistov strinjajo.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar