Za stanovanjsko posojilo lahko plačate tudi 10 tisoč evrov več – odvisno od banke

Nekatere banke so od zadnjega pregleda ponudb v začetku leta dvignile obrestne mere za stanovanjska posojila, medtem ko druge cenikov niso spreminjale. Primerjava ponudb kaže, da so razlike med bankami na prvi pogled razmeroma majhne, vendar se pri daljši ročnosti hitro povečajo: pri stanovanjskem posojilu lahko razlika v skupnem preplačilu doseže 10 tisoč evrov.

Trenutno ima med bankami najugodnejšo ponudbo za stanovanjsko posojilo s fiksno obrestno mero UniCredit, kjer nominalna obrestna mera znaša 2,8 odstotka, efektivna (EOM) pa 3,08 odstotka. Pri simulaciji 100 tisoč evrov posojila z ročnostjo 20 let mesečni obrok znaša 548,33 evra, skupno preplačilo pa 33.337,92 evra.

Druga najugodnejša ponudba je pri Deželni banki Slovenije, kjer EOM znaša 3,2 odstotka, mesečni obrok 556,86 evra, skupno preplačilo pa 34.297,34 evra. Sledi OTP banka z EOM 3,36 odstotka.

Na drugi strani je pri posojilih s fiksno obrestno mero najdražja Gorenjska banka, kjer EOM znaša 3,83 odstotka, mesečni obrok 569,74 evra, skupno preplačilo pa 42.092,40 evra. To je skoraj devet tisoč evrov več kot pri najugodnejši ponudbi.

Podobno je pri stanovanjskih posojilih s spremenljivo obrestno mero. Najugodnejšo ponudbo ima Deželna banka Slovenije, kjer EOM znaša 2,96 odstotka, mesečni obrok 547,07 evra, skupno preplačilo pa 31.822,80 evra. Druga najugodnejša ponudba je pri Intesi Sanpaolo (EOM 3,4 odstotka), sledita UniCredit (EOM 3,52 odstotka) in Sparkasse (EOM 3,64 odstotka).

Najdražja je spet ponudba Gorenjske banke, kjer EOM dosega 3,97 odstotka, mesečni obrok 592,32 evra, skupno preplačilo pa 43.821,40 evra, kar je skoraj 12 tisoč evrov več kot pri najugodnejši ponudbi.

Banke od januarja večinoma dvignile obrestne mere

Od zadnjega pregleda v začetku leta je več bank podražilo stanovanjska posojila, pa vendar ne tako drastično kot potrošniška. NLB je fiksno obrestno mero zvišala s 3,3 na 3,5 odstotka, EOM pa s 3,42 na 3,72 odstotka. Pri posojilih s spremenljivo obrestno mero se je obrestna mera zvišala s 3,33 na 3,42 odstotka, EOM pa s 3,44 na 3,67 odstotka.

Gorenjska banka je fiksno obrestno mero zvišala s 3,3 na 3,6 odstotka, EOM pa s 3,6 na 3,8 odstotka. Pri spremenljivi obrestni meri pa so jo dvignili s 3,4 na 3,7 odstotka, EOM pa s 3,77 na 3,97 odstotka.

Tudi v Sparkasse so zvišali fiksno obrestno mero za stanovanjska posojila, in sicer z 2,85 na 3,1 odstotka, EOM pa z 2,94 na 3,2 odstotka. Podobno je Deželna banka Slovenije dvignila fiksno obrestno mero z 2,85 na 3,1 odstotka, EOM pa s treh na 3,2 odstotka, medtem ko se je spremenljiva obrestna mera zvišala z 2,84 na 3,05 odstotka.

Delavska hranilnica je fiksno obrestno mero zvišala s 3,1 na 3,2 odstotka, EOM pa je ostal na ravni 3,5 odstotka. Po drugi strani UniCredit in OTP banka v zadnjem obdobju nista spreminjala obrestnih mer za stanovanjska posojila.

Kreditiranje se po padcu znova pospešuje

Podatki Banke Slovenije kažejo, da se je kreditiranje stanovanj po obdobju stagnacije spet okrepilo. Rast stanovanjskih posojil je bila zelo velika v letih 2021 in 2022 (9,1 in 9,9 odstotka), kar je bilo posledica zelo nizkih obrestnih mer in močnega nepremičninskega trga.

V letu 2023 se je rast skoraj ustavila in znašala le 0,6 odstotka, saj so višje obrestne mere občutno ohladile povpraševanje. V letu 2024 se je rast spet okrepila na 3,9 odstotka, v decembru 2025 pa je dosegla 8,8 odstotka, kar kaže na izrazit pospešek kreditiranja.

K temu je pripomoglo tudi znižanje obrestnih mer Evropske centralne banke. V letu 2025 so se obrestne mere za nova stanovanjska posojila v Sloveniji postopno znižale in do decembra dosegle 3,2 odstotka, kar je celo nekoliko manj od povprečja evrskega območja, ki je pri 3,6 odstotka.

Banke zaradi geopolitike za zdaj še brez sprememb

Banke pravijo, da trenutne geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu za zdaj še nimajo neposrednega vpliva na njihove kreditne cenike.

V UniCredit Bank v zadnjih tednih obrestnih mer niso prilagajali, opažajo pa nekoliko večje povpraševanje po stanovanjskih posojilih, kar je za pomladni čas običajno. Tudi v OTP banki ponujajo nespremenjene obrestne mere in ne zaznavajo večjih sprememb v povpraševanju, vendar opozarjajo, da konflikt povečuje negotovost na finančnih trgih, in bi lahko vplival na prihodnjo politiko ECB. "Zato bomo v prihodnjem obdobju še posebno pozorno spremljali razvoj dogodkov ter morebitne odzive ECB," so navedli.

Podobno ocenjujejo v Sparkasse, kjer pravijo, da je za napoved posledic konflikta še prezgodaj. Če bi se ta zavlekel in povzročil višje cene energentov, bi lahko znova okrepil inflacijo, kar bi lahko vodilo tudi v dvig obrestnih mer ECB. "V prvih dveh mesecih tega leta v primerjavi z istim obdobjem lani opažamo rast povpraševanja po stanovanjskih in potrošniških posojilih," so dodali.

V Delavski hranilnici v zadnjem obdobju opažajo nekoliko manjše povpraševanje po stanovanjskih posojilih, medtem ko večjih sprememb v obrestnih merah ni bilo.

V NLB dodajajo, da se pričakovanja o morebitnih spremembah monetarne politike ECB že kažejo na finančnih trgih, predvsem v rasti obrestnih zamenjav, ki nakazujejo prihodnje gibanje EURIBOR. Pogled na gibanje medbančne obrestne mere EURIBOR, po kateri si denar med seboj izposojajo evropske banke, je pokazal na presenetljiv skok. Šestmesečni EURIBOR, ki ga za izračunavanje višine obrestnih mer posojil uporabljajo slovenske banke, je v torek dobil krila.