Normalizacija denarne politike na Japonskem prinaša tveganje in priložnosti za zaslužek

Japonska centralna banka (BOJ) je na dobri poti, da v petek zviša obrestne mere s sedanjih 0,25 odstotka na 0,5 odstotka. Ta poteza bi pomenila nadaljnjo normalizacijo denarne politike države po letih negativnih ali ničelnih obrestnih mer. Do zasedanja BOJ prihaja po vse večjih špekulacijah, da so nedavni podatki o japonskem gospodarstvu guvernerju Kazuu Uedi dali še en ključni niz informacij, ki jih je iskal, ko je decembra ohranil obrestne mere nespremenjene. Tudi osnovna inflacija na Japonskem, ki ne vključuje cen sveže hrane, je bila 32 zaporednih mesecev na ali nad dvoodstotnim ciljem BOJ, leta 2024 pa je prišlo do največjega povečanja v pogajanjih o plačah v 33 letih.

Predstavniki centralne banke so dejali, da bi tok nedavnih gospodarskih podatkov, poročila lokalnih družb in pričevanj vodij regionalnih centralnih bank lahko dal Uedi in drugim snovalcem denarne politike spodbudo za zvišanje obrestnih mer. Poleg tega so ekonomisti opozorili tudi na govor namestnika guvernerja BOJ Ryozo Himino prejšnji teden, za katerega pravijo, da je bil očitno namenjen "resetiranju" vtisa prizanesljivosti, ki ga je Ueda dal decembra. Himino je izrazil optimizem glede boja Japonske proti deflaciji in stagnaciji ter glede moči ameriškega gospodarstva. Govor so si mnogi razlagali kot signal, da so razmere zrele za zvišanje. Donosnost referenčne desetletne japonske državne obveznice je narasla na 1,25 odstotka, kar je največ od aprila 2011. Po zmedi, ki so jo decembra povzročile Uedove izjave, so bili ekonomisti razdeljeni pri vprašanju, ali bi bilo januarsko višanje obrestnih mer prezgodnje. A večina je spremenila svoje napovedi, Reutersova anketa pa je pokazala, da 80 odstotkov ekonomistov verjame v višanje obrestne mere še ta mesec.

Čeprav je tveganje pretresov na trgu, povezanih z ZDA, precejšnje, pričakovanja glede zvišanja obrestnih mer kažejo, da vlagatelji tokrat ne bodo presenečeni, kot so bili lani. Takratna poteza centralne banke je bila nepričakovana in je povzročila šok na svetovnih finančnih trgih. Na Japonskem je Nikkei v enem dnevu zabeležil največji padec doslej, in sicer 12,4-odsotnega, v treh trgovalnih dneh pa je bil ob skoraj 20 odstotkov vrednosti. Vpliv je bilo čutiti tudi v ZDA, kjer je priljubljeni tehnološki indeks Nasdaq 100 izgubil približno 7,5 odstotka vrednosti, S&P 500 pa je v istem obdobju padel za nekaj več kot šest odstotkov.

Čeprav se je japonska valuta zaradi pričakovanj glede dviga obrestnih mer prejšnji teden okrepila na okoli 156 jenov glede na dolar, ostaja jen na zgodovinsko nizkih ravneh, blizu tistih, ko so japonske oblasti posredovale v preteklosti. Če se zvišanje obrestne mere ne uresniči, bi se to lahko odrazilo v šibkejšem jenu. Japonskim konglomeratom, večinoma izvozno usmerjenim, sicer nekoliko šibkejši jen ustreza. Če se bo pričakovani dvig udejanjil in se bo tečaj še naprej krepil, bi to lahko povzročilo negativen pritisk na njihove rezultate in s tem na tečaje delnic. Skratka, normalizacija japonske denarne politike po desetletju nenavadnih razmer prinaša znatno volatilnost, ki v prihodnjem obdobju povečuje tveganje, a tudi priložnosti vlaganja v japonska sredstva.

--- Jure Borovac je menedžer družbe InterCapital.

--- Vsebina, stališča in mnenja, zapisana v komentarjih, objavljenih na spletni strani Bloomberg Adria, pripadajo avtorjem in ne predstavljajo nujno stališča uredništva Bloomberg Adria. 

--- Članek ne predstavlja investicijski nasvet ne priporočilo za nakup ali prodajo vrednotnih papirjev.

(Prevedel in priredil Aleksandar Lukić.)

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar