ECB znižala obrestne mere: Pričakuje se počasnejše gospodarsko okrevanje

"Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk," so danes sporočili iz Evropske centralne banke (ECB). Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila se tako znižajo na tri, 3,15 in 3,40 odstotka. Veljati začnejo 18. decembra, naslednje zasedanje sveta ECB pa je napovedano za konec januarja.

ECB je s tem udejanjila pričakovanja analitikov, ki so bili mnenja, da bi bilo vse drugo, razen znižanja za 25 bazičnih točk, presenečenje.

Z nižanjem obrestnih mer pogoji financiranja postajajo blažji, saj rezi prispevajo k manj dragemu zadolževanju za podjetja in gospodinjstva: "Vseeno so še naprej zaostreni, ker denarna politika ostaja restriktivna, pretekli dvigi obrestnih mer pa se še vedno prenašajo v obstoječ obseg kreditov."

Pred dnevi smo že poročali, da se po mnenju analitikov utegne postopek nižanja obrestnih mer pohitriti, glede na prvotna pričakovanja. Je januarja možen večji rez? "Ne razmišljam o tem," je odvrnila predsednica ECB Christine Lagarde. Kakšno politiko bodo ubrali, je odvisno od podatkov, razmer in to je tisto, kar bodo nadaljevali: "Še naprej bomo spremljali podatke in odločali od srečanja do srečanja in se ne bomo zavezali določeni poti."

Dodajajo, da strokovnjaki Eurosistema danes pričakujejo počasnejše gospodarsko okrevanje kot v septembrskih projekcijah: "Čeprav se je rast v letošnjem tretjem četrtletju okrepila, anketni kazalniki nakazujejo, da se je v sedanjem četrtletju upočasnila. Strokovnjaki sedaj predvidevajo, da bo gospodarska rast znašala 0,7 odstotka v letu 2024, 1,1 odstotka v letu 2025, 1,4 odstotka v letu 2026 in 1,3 odstotka v letu 2027. Napovedano okrevanje temelji predvsem na povečevanju realnih dohodkov – kar bo gospodinjstvom omogočilo, da trošijo več – in povečevanju podjetniških naložb. Sčasoma naj bi postopno vse manjši učinki restriktivne denarne politike podpirali okrepitev domačega povpraševanja."

Analitiki Bloomberg Adrie so še pred odločitvijo ocenili razmere in izrazili pričakovanja. Dejali so, da okrevanja industrije na evrskem območju še vedno ni na vidiku, napovedana odpuščanja v avtomobilski, kemični in metalurški industriji pritiskajo na ECB. Tudi politika novega ameriškega predsednika je ta hip usmerjena v nadaljnji pritisk na gospodarstvo Evropske unije (EU). Inflacija je potisnjena v ozadje, tako da bi bilo vse razen znižanja obrestne mere na tri odstotke presenečenje, še ocenjujejo analitiki.

Edini pritisk, ki je prisoten, je rast plač, ki se je v tretjem četrtletju pospešila. Zasluga za rast plač gre storitvenemu sektorju. Po zadnji meritvi PMI v storitvenem sektorju je zaupanje upadlo v območje krčenja (to je pod 50 točk), kar nakazuje na manjši pritisk na plače in s tem na inflacijsko spiralo. ECB ostaja naklonjena nadaljnjemu rahljanju monetarne politike.

''V letu 2025 pričakujemo, da bo ECB še zniževala obrestno mero do dveh odstotkov. Ker je inflacija ukročena in postopoma izgublja prevlado pri odločanju ECB, pričakujemo večjo osredotočenost na dinamiko trga dela in širše gospodarske razmere, zlasti v industrijskem sektorju.'' Indeks zaupanja menedžerjev v proizvodnji (PMI) ostaja pod 50 točkami, nemški PMI pa je še nižji.

''Trimesečni euribor se bo do konca leta 2025 približal dvema odstotkoma, predvsem zaradi znižanja referenčne obrestne mere ECB.'' Nižji euribor bo povzročil nižje obrestne mere, predvsem pri posojilih s spremenljivo obrestno mero. ''Posledično bi to lahko spodbudilo povečanje korporativnih naložbenih izdatkov v EU in nižje stroške financiranja, kar bo povečalo dobičkovne marže,'' pričakujejo analitiki Bloomberga Adria.

Po raziskavi Evropske komisije le 9,7 odstotka industrijskih podjetij verjame, da se bodo srečala s težavami pri financiranju, ki bi lahko ovirale njihovo rast. To je precejšnje znižanje, za 9,5 odstotne točke, v primerjavi z vrhom iz prvega četrtletja 2023, ko je bil vpliv naraščajočih obrestnih mer in zaostrenih posojilnih pogojev najbolj izrazit. Najbolj izrazita težava, povezana s financiranjem, je bil izražena v Severni Makedoniji, kjer je 15,8 odstotka podjetij kot največjo težavo pri poslovanju navajalo stroške financiranja. To ni presenetljivo glede na to, da so tam tudi najvišje obrestne mere za posojila. Pod povprečjem EU so le slovenska podjetja glede na moč gospodarstva (91,4 odstotka povprečja EU na prebivalca) in višino obrestnih mer.

Člani sveta ECB menijo, da so nižje obrestne mere potrebne za spodbuditev slabotnega evropskega gospodarstva. Postavlja pa se vprašanje, koliko lahko nižje obrestne mere sploh pomagajo. Nekateri so prepričani, da bodo nižje obrestne mere spodbudile porabnike, da bodo odprli denarnice, ter podjetja, da bodo začela investirati. Spet drugi so pri napovedih bolj previdni, saj se težav, kot so visoke cene energije ter pomanjkanje usposobljenih delavcev, ne da rešiti le z monetarno politiko, je pisal Bloomberg.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar