Analiza: Dobički regijskih bank letijo v nebo, a prihodnje leto streznitev

Če velja, da je vsaka stvar za nekaj dobra, čeravno tudi slaba, potem to velja za poslovanje bank v letošnjem okolju visokih obrestnih mer. Dobički bank se namreč leta 2023 močno povečujejo, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria. Pri tem je pomembno, da trend rasti ni omejen le na regijo Adria, ampak je to mogoče opaziti po vsem svetu.

Evropska emisijska banka ECB je pred nedavnim začela udejanjati dobro znano strategijo večletnega kvantitativnega zategovanja, čigar namera je zmanjševanje presežne likvidnosti, ki se je v sistemu nabirala v času zgodovinsko nizke cene denarja oziroma obrestnih mer. Cilj ECB je spraviti likvidnost na predpandemično raven dveh trilijonov evrov, pri čemer analitiki opozarjajo, da tega evropski bankirji sicer niso uradno povedali, vendar je to "zelo verjetno njihov cilj".

CELOTNO ANALIZO PREBERITE NA BLOOMBERG ADRIA INSIGHT. 

Več kot 80-odstotna rast bančnih dobičkov

Čisti dobički bank v regiji Adria so se v prvem polletju 2023 na letni ravni v povprečju povečali za 82 odstotkov, na ravni posameznih držav pa od 35 odstotkov v Severni Makedoniji do 145 odstotkov v Sloveniji. Gonilo tega je bilo povečanje neto obrestnih prihodkov, ki so se na letni ravni povečali od 32 odstotkov v Bosni in Hercegovini do 104 odstotke v Sloveniji.

Analitiki navajajo, da je obetavno poslovanje bank v prevladujočih razmerah jastrebovske monetarne politike "učbeniški primer". Centralne banke so zvišale svoje referenčne obrestne mere in banke so posledično (pre)razporedile svoje presežke gotovine v terminske depozite pri centralnih bankah. Ti pa jim v naslednjem koraku jasno prinašajo boljše donose, navajajo.

Posledično so se zvišale tudi medbančne obrestne mere (IBOR), kar je vplivalo tako na obrestne za izplačana nezavarovana medbančna posojila, pa tudi na obstoječa posojila strank s spremenljivimi obrestnimi merami v bančnih posojilnih knjigah.

Neto obrestne marže slovenskih bank pri 2,3 odstotka

Posledica osupljivih poslovnih rezultatov bank je bila na eni strani ta, da so banke svojo presežno likvidnost deponirale pri centralnih bankah ali drugih komercialnih bankah, ki so za kratkoročna posojila ponujale ugodne obresti, so ugotovili analitiki Bloomberg Adria.

Po drugem scenariju pa so se posojila in obveznice prevrednotili po višjih obrestih. Posojila s spremenljivimi obrestnimi merami sledijo pogodbeno določeni ponastavitvi obresti, ki v regiji Adria v večini primerov razen v Sloveniji poteka ob koncu vsakega polletja. Takrat se zapadle obveznice v portfeljih bank nadomestijo z novimi dolžniškimi papirji z veliko višjimi obresti od večine zapadlih obveznic.

V vseh državah regije, izvzemši Bosno in Hercegovino, je opazno znatno naraščanje neto obrestnih marž (NIM), kar je danes posledica višjih obresti bank glede na vložena sredstva. Največje povečanje NIM je bilo zabeleženo v Sloveniji, čeprav so imele slovenske banke z 1,4-odstotnimi maržami v prvi polovici leta 2022 najnižje v regiji. "Zdaj z 2,3-odstotnim NIM te jasno kažejo, da zmorejo več in bolje od drugih," poročajo analitiki BBA.

Izboljšave NIM pa bi bile drugod v regiji še izrazitejše, če ne bi bilo posebnosti, kot so standardni zamiki pri prevrednotenju posojil s spremenljivo obrestno mero ali regulativnih omejitev obrestnih mer.

Tipičen primer teh so posebna pravila za obrestne mere stanovanjskih posojil na Hrvaškem, ki upočasnjujejo učinek zaostrovanja denarne politike v poslovanju bank. Podobno zdaj počno tudi v Srbiji, kjer je tamkajšnja Narodna banka Srbije pravkar uvedla podobne kapice na obrestne mere.

Skokovita rast donosa lastniškega kapitala 

V večini držav regije je dolga leta veljal negativen predznak slabih donosov za svoje delničarje (zaradi precej visokih ravni lastniškega kapitala), vendar lokalne komercialne  banke zdaj dosegajo veliko bolj privlačne donose na lastniški kapital (ROE). Ti se gibljejo med 15,9 odstotka v Bosni in Hercegovini in 19,7 odstotka v Srbiji, medtem ko je donosnost slovenskih in hrvaških bank pri srednjih vrednostih (16,7 oziroma 16,8 odstotka). Analitiki ugotavljajo, da to v primerjavi s predhodnim obdobjem (medletna raven) pomeni znatno povečanje v razponu med tremi in devetimi odstotnimi točkami.

Omenjeno povečanje donosnosti lastniškega kapitala je prav tako zelo blizu tistemu, ki ga izkazujejo banke v srednji in vzhodni Evropi, ki kotirajo na borzah, pri katerih se je ROE od prvega polletja 2022 do prvega polletja v 2023 v povprečju povečala za skoraj sedem odstotnih točk. ROE teh bank je nekaj nad 20 odstotki, kaže analiza, kar pa pomeni, da te v primerjavi z bankami iz regije Adria še vedno zagotavljajo večje donose svojim lastnikom. Res pa je, da se razlika zmanjšuje.

Monetarne uzde ECB bodo zavrle rast prihodkov

Leta 2024 bodo neto obrestni prihodki bank le malo nad letošnjo ravnjo, v nekaterih primerih celo pod njo. Banke so do zdaj svoj apetit po dobičku hranile z obrestmi, ki so jih dobivale za presežna denarna sredstva, deponirana pri centralnih bankah. Analitiki BBA pričakujejo, da se obrestne mere za posojila v letu 2024 počasi še naprej zviševala, pomembnejše pa bo zvišanje obrestnih mer za vloge, kar bo potekalo sočasno.

Poudarek v prihajajočem letu bo tudi na oblikovanju rezervacij za tveganja, saj se bo kakovost posojilnega portfelja poslabševala. "Skratka, medtem ko bodo banke v letu 2023 v primerjavi z letom pred tem zaslužile precej več, bodo v letu 2024 zaslužile le približno toliko kot leta 2023," trend umirjanja ustvarjanja dobičkov povzemajo strokovnjaki.

Banke so resda že začele ponujati višje obrestne mere za vezane vloge strank, vendar je obseg novih poslov še vedno majhen, vpliv na čiste obrestne prihodke celotnega sistema pa je bil doslej omejen. Analitiki navajajo, da bi bistven premik vlog strank iz vpoglednih oziroma vlog na vpogled v vezane lahko privedel do večjega zmanjšanja neto obrestnih prihodkov. Banke še vedno niso motivirane, da bi odločno preusmerile svoj portfelj vlog strank v vezane, saj jim to onemogoča močan likvidnostni položaj.

"Postopno zmanjševanje presežne likvidnosti, ki ga bo spodbudila ponovna normalizacija monetarnih pogojev pri centralnih bankah," napovedujejo analitiki, "bo podprlo preusmerjanje vlog strank iz vpoglednih v vezane, kar bo posledično negativno vplivalo na dobičke in prihodke bank."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar