Tradicionalno dolgočasni centralni bankirji so minuli teden zamenjali ploščo in predvidljivi valček zamenjali s poskočno salso. Ker so vlagatelji vajeni predvsem valčka, je bila salsa prava harmonija za njihova ušesa. Rajanje ob kodeksu oblačenja 'v zeleni barvi' je po prvotnem šoku prevladovalo minuli teden na borznih trgih.
Presenečenja, ki so ga tokrat pripravili ameriški centralni bankirji, so sicer izjemno redka, saj si oblikovalci monetarne politike prizadevajo predvsem za finančno stabilnost in predvidljivost. Ker ameriška centralna banka Federal Reserve načrtno ne želi ustvarjati šokov, je šlo tokrat za "popravljanje preteklih napak", je za The Harvard Gazette ocenil Jason Furman, profesor na oddelku za ekonomijo na Harvardu.
"Z agresivnim rezom so popravljali majhno napako, ki so jo naredili na srečanju pred šestimi tedni. Pomembno pa je sporočilo, da bo Fed ukrepal, če se razmere na trgu dela poslabšajo," je dejal Furman. Še radikalnejši je bil odziv republikanskega kandidata Donalda Trumpa, ki je odločitev Feda označil za "politično potezo", pozval pa je tudi k večjemu vplivu predsednika ZDA na denarno politiko.
Preberi še
Napoved: Kako visoko bodo obrestne mere centralnih bank ob koncu leta?
Do konca leta v ECB pričakujejo vsaj še eno znižanje za 25 bazičnih točk.
20.09.2024
Fed podžgal še evropske borze: Dax na rekordu
Evropske delnice so od strahu in razprodaje v avgustu zrasle za sedem odstotkov.
19.09.2024
Ameriški Fed presenetil: Obrestne mere nižje za pol odstotne točke
Izvzemši pandemijo je Odbor FOMC zadnjič znižal obrestne mere za pol točke leta 2008 med svetovno finančno krizo.
18.09.2024
Simkus, ECB: Oktobrskega reza zagotovo ne bo
Malo je možnosti, da bo Evropska centralna banka oktobra spet znižala obrestne mere, je dejal član Sveta ECB Gediminas Simkus.
17.09.2024
Kljub temu pa centralni bankirji od Londona do Tokija za razliko od Feda nimajo tako velikega apetita. Ton, ki se ga je dalo razbrati v minulih dneh, govori v prid odpiranja novega čezatlantskega razkoraka glede hitrosti rahljanja obrestnih mer.
Čeprav očitno hitenje Feda nakazuje, da morda tudi evropska centralna banka (ECB) zaostaja za krivuljo glede na naraščajoča recesijska tveganja, se dejanska ekonomija ni spremenila čez noč. Jastrebi v Svetu ECB lahko tako na oktobrskem srečanju, ki ga bo gostila Banka Slovenije, znova ponudijo trden argument za čakanje na nov rez do decembra.
"To, da mora ECB oktobra zmanjšati obrestne mere zaradi tega, kar je storil Fed, je smešen argument, ki ni značilen za Svet ECB," je za Reuters dejal Dirk Schumacher, ekonomist pri Natixisu.
Na četrtkovem srečanju so se tudi centralni bankirji na Otoku odzvali z zavezo, da bodo ubrali "postopen pristop" k zniževanju stroškov izposojanja. Norveški centralni bankirji pa so celo nakazali, da kakršni koli rez letos za zdaj verjetno ne pride v poštev.
Trgi zdaj pričakujejo, da bo Fed obrestne mere sprostil še 70 bazičnih točk na dveh srečanjih, načrtovanih pred koncem leta, medtem ko za ECB napovedujejo enega ali največ dva dodatna reza do konca leta. Sliši pa se tudi bolj previdne komentarje. Slovaški guverner Peter Kazimir je dejal, da bo ECB "skoraj zagotovo morala počakati do decembra".
Nekoliko manjše presenečenje pa je v petek pripravila še edina centralna banka med razvitimi državami, ki zateguje denarno politiko, Japonska centralna banka (BOJ) je višino obresti pustila nespremenjeno pri 0,25 odstotka. BOJ je sporočila, da ne vidi potrebe po hitenju z dvigovanjem obrestnih mer, potem ko je konec julija presenetljivo zvišala obrestne mere in oh napovedi dodatnih dvigov povzročila kratkotrajni preplah na finančnih trgih.
Kako so se poteze bankirjev tokrat odmevale na borzah? Z eno besedo: rekordno! Dan po odločitvi Feda je vseameriški indeks S & P 500 pridobil 1,7 odstotka vrednosti in dosegel 39. rekord v tem letu. V enem tednu je pridobil več kot dva odstotka, od začetka leta pa je višje za skoraj 20 odstotkov. Najvišjo vrednost vseh časov je dosegel tudi industrijski indeks Dow Jones, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq 100 v minulem tednu pridobil več kot 2,5 odstotka vrednosti.
Fed pa je podžgal tudi evropske borze. Evropske delnice so od avgustovskega preplaha, ko so strahovi pred recesijo v ZDA pretresli trg, zrasle za več kot sedem odstotkov. Nemški indeks Dax je dosegel nov rekord in v minulem tednu pridobil 2,6 odstotka. Prav tako se je do rekordne vrednosti povzpel španski indeks Ibex 35, ki je v zadnjem letu dni pridobil več kot 23 odstotkov.
Ne samo borze, rekordno vrednost je doseglo tudi zlato. Po odločitvi Feda je bilo treba za unčo plemenite kovine odšteti 2.600 dolarjev, v tem tednu pa se je podražila za skoraj odstotek. Vse spremembe vrednosti naložbenih razredov v različnih časovnih oknih lahko na enem mestu preverite v pregledu finančnih trgov na spletni strani Bloomberg Adria.
Po kakšnih taktih bodo do konca leta plesali vlagatelji, bodo v veliki meri še naprej dirigirali centralni bankirji. Kljub temu se ob sproščanju monetarne politike za zdaj zdi, da se je inflacija iz gospodarstva preselila na borze.