ECB neusmiljena kljub pretresom v bančnem sektorju

Po februarskem zasedanju so uradniki Evropske centralne banke (ECB) skoraj obljubili dvig ključnih obrestnih mer v višini 50 baznih točk, danes pa so obljubo tudi uresničili. Centralni bankirji so se kljub pretresom v bančnem sektorju odločili za dvig v višini 50 bazičnih točk. Obrestno mero za operacijo glavnega refinanciranja so tako povišali na 3,5 odstotka.

Skrbi glede inflacije še vedno niso izginile. Medtem ko se je stopnja splošne inflacije v evrskem območju februarja spustila z 9,2 na 8,5 odstotka, je jedrna inflacija zrasla za 0,3 odstotne točke, na 5,6 odstotka. To je najvišja vrednost v zgodovini skupne evropske valute, kar kaže na to, da boj ECB s povišano inflacijo še ni končan.

"Inflacija bo predolgo ostala previsoka," so po odločitvi sporočili iz ECB. Prihodnje odločitve z zvezi z denarno politiko bodo določene "z oceno inflacijskih obetov glede na prejete ekonomske in finančne podatke, dinamiko jedrne inflacije in moči transmisije denarne politike", so še zapisali.

Poleg zajezitve rasti cen življenjskih potrebščin izziv sedaj postaja tudi ohranjanje finančne stabilnosti, ki izgublja ravnotežje tako v Evropi kot v ZDA. Ker bo do naslednjega srečanja Federal Reserve minil še teden dni, bo ECB dala prvi znak, kaj bančna kriza pomeni za monetarne odločevalce.

"Svet ECB pozorno spremlja trenutne napetosti na trgu in se je pripravljen odzvati po potrebi za ohranitev stabilnosti cen in finančne stabilnosti v evroobmočju," so zapisali pri ECB. "Bančni sektor evrskega območja je odporen, z močnim kapitalskim in likvidnostnim položajem."

Lagarde: Pripravljeni smo na hitro intervencijo, če bo potrebna

Lagarde je na novinarski konferenci dejala, da ECB pozorno spremlja na dogajanje na finančnih trgih in da je pripravljena na hitro intervencijo, če bo ta potrebna za zagotovitev finančne in cenovne stabilnosti. Priznala je, da so se v zadnjih dneh razmere na finančnih trgih zaostrile, a da je ta trenutek preuranjeno napovedati, kakšen vpliv bo imela situacija v bančnem sektorju na širše okolje. "Imamo instrumente, s katerimi lahko bankam zagotovimo dodatno likvidnost in preprečimo morebitno krizo," je Lagarde dejala novinarjem.

Enako nepredvidljiva je prihodnost denarne politike. "Nadaljnje odločitve bodo odvisne od sprotnih podatkov. Če se inflacija ne bo ohladila, imamo pred seboj še dolgo pot," je dejala prva dama ECB in dodala, da je ECB zavezana vrniti inflacijo na ciljno vrednost dveh odstotkov. Dejala je tudi, da je z zaostrovanjem denarne politike mogoče hkrati zagotoviti tako cenovno kot finančno stabilnost.

ECB je sicer znižala napovedi glede inflacije in zvišala napoved glede gospodarske rasti v evrskem območju. Inflacija naj bi leta 2023 v povprečju znašala 5,3 odstotka, leta 2024 se bo znižala na 2,9 odstotka, leta 2025 pa naj bi znašala 2,1 odstotka. Negativna tveganja za inflacijo in gospodarsko rast predstavlja nadaljevanje vojne v Ukrajini, ki bi lahko dodatno podražilo energijo in hrano.

Gospodarstvo v evrskem območju naj bi letos po oceni ECB zraslo za odstotek. Višja napoved rasti je posledica padca cen energije in večje odpornosti gospodarstva na zahtevno mednarodno okolje. V ECB pričakujejo, da se bo rast v letih 2024 in 2025 okrepila in v povprečju znašala 1,6 odstotka. Rast naj bi bila podprta z močnim trgom dela, okrevanjem realnih dohodkov in rastjo zaupanja.

Lagarde je na novinarski konferenci še pozvala države, naj s pametno in ciljno usmerjeno fiskalno politiko spodbujajo rast. Hkrati je po mnenju prve dame ECB treba čimprej izvesti reformo fiskalnega upravljanja v državah evrskega območja in znižati javni dolg.

Drama v bančnem sektorju skoraj prekrižala načrte ECB

Načrt ECB o novem zvišanju obrestnih mer za pol odstotne točke so skoraj prekrižali bančni pretresi na obeh straneh Atlantika. Kriza švicarske banke Credit Suisse, ki je sledila propadu banke Silicon Valley Bank (SVB), je omilila pričakovanja vlagateljev glede višine novega dviga, medtem ko sta Bloomberg Economics in Deutsche Bank napovedala dvig le v višini 25 bazičnih točk.

Pozivov za dvig v višini 25 bazičnih točk je sicer že bilo več. Tudi nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari meni, da bi morala ECB preučiti svojo politiko zviševanja obrestnih mer. "Če se bo to nadaljevalo, se lahko ta – sicer omejena kriza – zelo razširi," je dejal za Radio Slovenija.

Tako menita tudi nekdanja uradnika Vitor Constancio in Lorenzo Bini Smaghi. Nekdanji podpredsednik Federal Reserve Alan Blinder je za Bloomberg TV povedal, da bi ta mesec obrestne mere pustil nespremenjene zaradi možnih posledic za Evropo v primeru propada Credit Suisse.

Glede na negotovosti okrog švicarske Credit Suisse, je težko pričakovati kakšne dolgoročne namige o gibanju obrestnih mer. "Negotovost je tako velika, da se je Svet ECB strinjal, da se bo odločal na vsakem sestanku posebej, brez vnaprejšnjih navodil," je dejal Italijan Ignazio Visco, še preden so se pojavile težave v SVB.