Pred zasedanjem ECB: Euribor vztrajno drsi in ceni posojila

Evropska centralna banka (ECB) se bo v četrtek v Frankfurtu srečala na monetarnem zasedenju. V luči zasedanja ECB smo pogledali, kaj se dogaja z medbančno obrestno mero euribor ter kakšna je napoved njegovega gibanja. Preverili smo, kakšne obrestne mere pri potrošniških in stanovanjskih posojilih so plačevali Slovenci.

Od zadnjega zasedanja ECB velike spremembe

Od zadnjega oktobrskega zasedanja ECB na Brdu pri Kranju so se stvari na evropskem in mednarodnem parketu krepko spremenile. V politični krizi sta pristali največji evropski gospodarstvi - Nemčija in Francija. Rast BDP držav evrskega območja se je v tretjem trimesečju sicer pospešila, na obzorju evropskega gospodarstva pa so se pojavile nove ovire. V ZDA je bil izvoljen Donald Trump, ki žuga s carinami, grožnja sta tudi vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Na trgih pričakujejo, da bo ECB v četrtek obrestne mere še četrtič znižala za 25 bazičnih točk.  Analitiki napovedujejo nov rez. Prepričani so, da bo ECB v obrestne mere posegala hitreje, kot so sprva pričakovali, je poročal Bloomberg.

''Na tokratnem zasedanju pričakujemo nadaljevanje rahljanja monetarne politike in nižanje obrestne mere za dodatnih 25 bazičnih točk, na raven treh odstotkov, kar je najnižja raven od pomladi 2023,'' ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria. Spet so se pojavila ugibanja, ali bi se lahko v četrtek v Frankfurtu uresničilo znižanje za polovico odstotne točke. Ekonomisti večinoma napovedujejo zmerno nižanje, izstopa ekipa JP Morgana, ki za december napoveduje znižanje za pol odstotne točke.

Tri- in šestmesečna euriborja upadla za več kot desetino

Euribor je obrestna mera, po kateri si denar med seboj izposojajo evropske banke. Igra ključno vlogo pri višini obrestnih mer posojil. Euriborji so aprila začeli upadati. Od avgusta se je nižanje pospešilo in se v podobnem tempu nadaljuje. Natančneje spremljamo gibanje šest- in trimesečnega euriborja, ki ju pri izračunih obrestnih mer posojil uporabljajo slovenske banke.

Nazadnje smo o euriborju pisali oktobra, ko se je šestmesečni euribor spustil po tri odstotke. Šestmesečni upada hitreje od trimesečnega. V zadnjih dneh se giblje okoli vrednosti 2,65 odstotka. V slabih dveh mesecih se je šestmesečni euribor znižal za približno 0,4 odstotka oziroma več kot za desetino.

Trimesečni euribor, ki ga pri izračunu višine spremenljive obrestne mere uporabljata banki OTP in Unicredit, je v zadnjih dveh mesecih zdrsnil na 2,86 odstotka, kar je 0,35 odstotka oziroma 11 odstotkov nižje kot sredi oktobra. Od oktobra 2023, ko sta euriborja dosegla vrh, sta šestmesečni in trimesečni upadla že za 35 oziroma 28 odstotkov.

Kako nizko se bo spustil euribor?

Analitiki Bloomberga napovedujejo gibanje trimesečnega euriborja. Do konca leta 2025 pričakujejo, da se bo približal vrednosti dveh odstotkov, kaže srednja ocena. Analitik iz Nizozemske Rabobank Elvin De Groot pričakuje, da se bo euribor nižal počasneje in bo ob koncu prihodnjega leta pri 2,6 odstotka. Drugačnega mnenja je analitik Jens-Oliver Niklasch iz deželne banke Baden-Württemberg (LBBW), ki meni, da bo euribor upadal hitreje in se bo do konca prihodnjega leta znižal na 1,75 odstotka.

''Že od lani se napoveduje, da bo medbančna obrestna mera euribor ob koncu prihodnjega leta upadla na nekje 2 do 2,2 odstotka,'' je že septembra v intervjuju povedal Jure Kvaternik, predsednik uprave Deželne banke Slovenije (DBS).

Nižji euribor bo povzročil nižje obrestne mere, predvsem pri posojilih s spremenljivo obrestno mero. ''Posledično bi to lahko spodbudilo povečanje korporativnih naložbenih izdatkov v EU in nižje stroške financiranja, kar bo povečalo dobičkovne marže,'' pričakujejo analitiki Bloomberg Adria.

Stanovanjska posojila se cenijo, potrošniška še ne

Pogled na povprečne obrestne mere za stanovanjska posojila kažejo, da so septembra tako spremenljive kot fiksne upadale, kažejo podatki Banke Slovenije (BS). Septembra so se po daljšem času fiksne obrestne mere za nova stanovanjska posojila izenačile z evrskim območjem. Povprečna spremenljiva obrestna mera za stanovanjsko posojilo je septembra upadla na 4,88 odstotka in se je približala povprečju evrskega območja, ki je pri 4,6 odstotka.

Pri potrošniških posojilih še ni jasnega trenda upadanja. Povprečne spremenljive obrestne mere pri potrošniških posojilih so septembra celo zrasle na 6,64 odstotka. Pri potrošniških posojilih s fiksno obrestno mero pa so malenkost upadle, vendar ostajajo stabilne. V 2024 so le malenkost upadle, še kažejo podatki BS. Povprečne fiksne in spremenljive obrestne mere potrošniških posojil ostajajo vidno nižje od povprečja evrskih območij.

Kaj bodo storili v ECB?

Člani sveta ECB menijo, da so nižje obrestne mere potrebne za spodbuditev slabotnega evropskega gospodarstva. Vprašanje pa se postavlja, kako močno lahko nižje obrestne mere sploh pomagajo. Nekateri so prepričani, da bodo nižje obrestne mere spodbudile potrošnike, da bodo odprli denarnice, ter podjetja, da bodo začela investirati. Spet drugi so pri napovedih bolj previdni, saj se težav, kot so visoke cene energije ter pomanjkanje usposobljenih delavcev, ne da rešiti zgolj z monetarno politiko, je pisal Bloomberg.

Vprašanje ostaja, kako daleč se bodo spustile in kje je meja nevtralnega. V Svetu ECB si niso edini, glavni ekonomist Philip Lane pa nevtralno raven postavlja v območju od 1,5 do 2,5 odstotka. Analitiki so nevtralno obrestno mero postavili med dvema in 2,5 odstotka, dve tretjini pa jih ocenjuje, da bodo obrestne mere do konca leta ostale stimulativne. Anketa še kaže, da jih 11 odstotkov ocenjuje, da bo denarna politika ECB restriktivna.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar