ECB: Ranljivost evrskega območja ostaja povišana

Evropska centralna banka (ECB) se bo na monetarnem srečanju zadnjič letos srečala 12. decembra. Ekonomisti pričakujejo, da bo nadaljevala z nižanjem ključnih obrestnih mer s ciljem, da bi jih do sredine leta 2025 znižala na raven dveh odstotkov. Avstrijski guverner ter član Sveta ECB Robert Holzmann je pred tednom povedal, da ni razlogov, da na decembrskem zasedanju obrestnih mer ne bi znižali. Tokrat se je oglasil še italijanski guverner Fabio Panetta.

Meni, da bi ECB morala dovolj znižati obrestne mere, da zagotovi, da ne bodo več ovirale gospodarske rasti. "Omejevalni denarni pogoji niso več potrebni," je v včeraj v Milanu dejal Panetta, poroča Bloomberg. "Normalizirati moramo denarno politiko in se premakniti na nevtralno - ali celo ekspanzivno območje, če je potrebno."

Bloomberg

Stroške zadolževanja bi lahko sčasoma znižali na ravni, ki spodbujajo gospodarstvo. Oktobra je guverner Finske centralne banke Olli Rehn delil ocene svojega osebja, da je nevtralna obrestna mera evrskega območja v razponu od 0,2 do 0,8 odstotka. Pri dvoodstotni inflaciji bi to pomenilo raven, ki niti ne pomaga niti ne omejuje rasti med 2,2 in 2,8 odstotka, še piše Bloomberg. "Verjetno smo daleč od nevtralne stopnje," je dejal Panetta. Dodati velja, da je Panetta med člani sveta ECB, ki velja za enega najbolj golobje usmerjenih, kar pomeni, da je v taboru, ki je vedno bolj naklonjen nižanju ključnih obrestnih mer.

Evrsko območje ostaja ranljivo

ECB opaža povečane ranljivosti finančne stabilnosti v nestanovitnem okolju, izhaja iz danes objavljenega poročila o finančni stabilnosti. Tveganja za gospodarsko rast v evrskem območju so se premaknila navzdol, ko se je inflacija približala 2 odstotka. "Obeti za finančno stabilnost so zamegljeni zaradi povečane makrofinančne in geopolitične negotovosti skupaj z naraščajočo negotovostjo trgovinske politike," je povedal podpredsednik ECB Luis de Guindos.

Čeprav so se finančni trgi doslej izkazali za odporne, so delniški in posojilni trgi nagnjeni k nadaljnji nestanovitnosti. Visoka vrednotenja zlasti na delniških trgih, povečuje verjetnost prilagoditev, ocenjujejo.

Naraščajoči stroški dolga povečujejo tveganja za finančno stabilnost

Kljub zmanjšanju državnih dolgov ostajajo proračunski temelji v nekaterih državah evrskega območja šibki, ocenjujejo. Visoke ravni dolga in visoki proračunski primanjkljaji, šibek dolgoročni potencial rasti ter politična negotovost povečujejo zaskrbljenost glede vzdržnosti zadolženosti. Visoki stroški izposojanja in šibka rast še naprej bremenijo bilance podjetij. Podjetja v evrskem območju poročajo o upadanju dobička zaradi visokih plačil obresti.

Obeti za nepremičninske trge so mešani, saj se cene stanovanjskih nepremičnin stabilizirajo, medtem ko so trgi poslovnih nepremičnin še naprej pod pritiskom zaradi izzivov, ki jih predstavljata delo na daljavo in e-trgovanje. Gospodinjstva imajo koristi od močnega trga dela in so okrepila svojo odpornost s povečanjem prihrankov in zmanjšanjem dolga. Dodajajo pa, da bi se mala in srednje velika podjetja ter gospodinjstva z nižjimi dohodki bila obremenjena, če bi se rast upočasnila bolj od pričakovanj.

Ključni kazalec plač v evrskem območju je najbolj poskočil od uvedbe skupne valute leta 1999. Podatek bo otežil ukrepanje ECB na prihodnjem zasedanju. Izpogajane plače v tretjem četrtletju so se v primerjavi z letom prej povečale za 5,4 odstotka, je danes sporočila ECB. To je več kot 3,5 odstotka v prejšnjih treh mesecih. V veliki meri ga je spodbudila Nemčija, poroča Bloomberg. ECB napoveduje močno upočasnitev rasti plač v letih 2025 in 2026, kar bo pripomoglo k vrnitvi inflacije na ciljno raven dveh odstotkov. V Nemčiji so se dogovorjene plače, v tretjem četrtletju medletno povečale za 8,8 odstotka, kar je najhitrejša stopnja od leta 1993, je v torek sporočila Bundesbank.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar