Pred zasedanjem ECB: Euribor se je spustil na najnižjo raven v letu in pol

Po pričakovanjih trga bo Evropska centralna banka (ECB) na četrtkovem monetarnem zasedanju še drugič znižala ključne obrestne mere. Glavna razloga sta umirjanje inflacije ter piškava rast po evrskem območju. Kako se pred zasedenjem ECB gibljejo euriborji? Kakšne so obrestne mere posojil v Sloveniji? Kaj glede gibanja napovedujejo analitiki?

Inflacija se je v evrskem območju na medletni ravni avgusta znižala na 2,2 odstotka, kar je najmanj po juliju 2021. Jedrna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energentov, se je upočasnila na 2,8 odstotka. Na drugi strani kazalniki rasti gospodarstev kažejo na upadanje rasti. Rast bruto domačega proizvoda evrskega območja je v drugem trimesečju zdrsnila na 0,2 odstotka. Največje evropsko gospodarstvo se je v tem času skrčilo za 0,1 odstotka.

Šestmesečni euribor najnižje po marcu 2023

V pričakovanju nižanja obrestnih mer se skladno gibljejo tudi euriborji – obrestne mere, po kateri si denar med seboj posojajo evropske banke. Od našega zadnjega pregleda so se opazno znižali, upadli so vsi štirje: mesečni, trimesečni, šestmesečni in 12-mesečni euribor. Za slovenske komitente in imetnike posojil sta pomembna tri- in šestmesečni euribor. Šestmesečni euribor v Sloveniji pri posojilih z variabilno obrestno uporablja večina bank.

Šestmesečni euribor se je od konca julija znižal za 0,3 odstotne točke (s 3,652 na 3,346 odstotka) in se spustil na najnižjo vrednost po marcu 2023. Trimesečni euribor je v tem času upadel manj, za 0,23 odstotne točke. Od 24. julija je upadel s 3,698 na 3,468 odstotka. Trimesečni euribor v Sloveniji pri izračunu višine spremenljive obrestne mere uporabljata banki OTP in Unicredit. Občutno so euriborji upadli v začetku avgusta, ko so se borze potopile zaradi skrbi o ameriškem gospodarstvu ter panike, da je ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) zamudila z nižanjem obrestnih mer.

Gibanje euriborjev je pomembno za imetnike posojil. Vpliv imajo na višino mesečnih obrokov novih potrošniških in stanovanjskih posojil in na obstoječa posojila s spremenljivo obrestno mero.

Analitiki pričakujejo trimesečni euribor med tremi in 3,2 odstotka

Analitiki Bloomberga napovedujejo gibanje trimesečnega euriborja. Do konca leta pričakujejo, da se bo znižal na 3,2 odstotka, kar pomeni pričakovanje trgov znižanja ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk. V prvem trimesečju 2025 naj bi se znižal na 2,95 odstotka in v drugem trimesečju na 2,7 odstotka. Konec prihodnjega leta naj bi se euribor spustil do vrednosti 2,28 odstotka. To bi pomenilo najnižjo raven po januarju leta 2023. Mediana napovedi analitikov kaže, da na trimesečje pričakujejo znižanje euriborja v višini 25 bazičnih točk.

Nekateri udeleženci na kapitalskem trgu so bolj optimistični in do konca leta pričakujejo vsaj še eno znižanje za 25 bazičnih točk. Analitiki Bloomberg Adria pričakujejo, da bo trimesečni euribor do konca leta dosegel raven treh odstotkov, kar je skoraj 0,45 odstotne točke nižje kot ta trenutek, kar bo znižalo stroške financiranja podjetij in gospodinjstev, ki so vezani na obresti euribor.

Kaj lahko pričakujemo od slovenskih bank?

Prilagoditev obrestnih mer bank s ključnimi obrestnimi merami ECB je odvisna od posamezne banke. Sklepajoč po dosedanjem dogajanju lahko pričakujemo, da bodo hitro nižale obrestne mere na depozite, zatem pa bodo z nekaj zamika sledile še obrestne mere na posojila.

Povprečna spremenljiva obrestna mera za nova potrošniška posojila se je junija malenkost znižala na 6,1 odstotka. Fiksna pa je junija celo zrasla na 6,6 odstotka in je trenutno najvišja po februarju. Pri stanovanjskih posojilih so bili premiki blažji. Povprečna spremenljiva obrestna mera za stanovanjsko posojilo se je junija znižala s 5,68 na 5,42 odstotka. Povprečna fiksna obrestna mera se junija ni spremenila in je ostala pri 3,64 odstotka.

Zmanjšal se bo razpon med ključnimi obrestnimi merami

Septembrsko znižanje ključnih obrestnih mer bo drugačno od junijskega. Obrestno mero mejni depozit bodo znižali za 25 bazičnih točk na 3,5 odstotka. Obrestno mero operacij glavnega refinanciranja bodo znižali s 4,25 na 3,65 odstotka. Ključno obrestno mero mejno posojilo bodo znižali s 4,5 odstotka na 3,9 odstotka. Odločitev o zmanjšanju razlike med obrestno mero mejni depozit ter obrestnimi merami glavnega refinanciranja (MRO) in mejnega posojila (MLF) je bila sprejeta že marca letos. Cilj je stabilizirati hitrost denarja in zmanjšati volatilnost na kratkoročnih denarnih trgih, pojasnjujejo analitiki Bloomberg Adria.

Asimetrični razpon med tremi ključnimi obrestnimi merami so zapuščina obdobja negativnih obrestnih mer. Da bi se borili proti deflaciji in spodbudili gospodarstvo, so takrat v ECB znižali depozitno obrestno mero krepko v negativno območje, medtem ko tega niso mogli storiti s preostalimi dvema obrestnima merama. Z zmanjševanjem razpona obrestnih mer želi ECB zagotoviti, da lahko banke po potrebi dobijo posojila po nižjih obrestnih merah, so pojasnili v Bloombergu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar