Isabel Schnabel, ECB: Manevrski prostor pri obrestnih merah se krči

Evropska centralna banka mora biti previdna pri nadaljnjem rahljanju obrestnih mer, saj bi lahko prenaglo in preveliko znižanje "sprožilo negative posledice". Tako je v intervjuju za Bloomberg na vprašanje o prihodnji denarni politiki monetarnih oblasti v Frankfurtu povedala članica izvršnega odbora banke Isabel Schnabel.

Članica odbora spada med monetarne jastrebe v sestavi odločevalcev znotraj ECB, kar ponazarja njena izjava, da so stroški izposojanja že blizu ravni, ki ne omejuje gospodarstva, dodatna znižanja obresti pa bi lahko po njenih besedah bistveno "skrčila manevrski prostor banke".​​ Schnabel je ob tem opozorila na znižanja obrestnih mer pod t.i. nevtralni prag.          

Kaj pravijo inflacijski kazalci?

Prihodnje srečanje centralnih bankirjev ECB, na katerem bodo določali monetarno politiko v evroobmočju, je na sporedu 12. decembra. "Glede na obete v zvezi z gibanjem inflacije menim, da se lahko postopoma pomaknemo v smeri nevtralne pozicije, pod pogojem, da bodo ključni statistični podatki še naprej potrjevali naše izhodišče," je o inflacijskih trendih in njihovemu vplivu na določanje prihodnje denarne politike dejala Schnabel.

Ob tem pa je izdala jasno opozorilo v maniri, da banka pri pocenitvi denarja ne bi smela iti predaleč. Inflacija v evroobmočju se po zadnjih podatkih giblje v ciljnem območju dveh odstotkov, pri čemer pa je tempo njenega spuščanja nekoliko presenetil monetarne bankirje. Po oceni Schnabel je tako nevtralni prag obrestnih mer nekje v ozkem razponu med 2 in 3 odstotki. Glede na to, da trenutna mejna obrestna mera za depozite znaša 3,25 odstotka, je Schnabel ocenila, da bi omenjeni cilj utegnil biti dosežen oziroma bo to "v kratkem." Nižanje naj bi se po napovedih sklenilo z letom 2025, in sicer pri 1,75 odstotni stopnji.

ECB je v precejšnjem precepu, kaj storiti na prihodnjem zasedanju, saj bi bilo nižanje obrestnih mer ob nadaljnjem ohlajanju kontraproduktivno, je še ocenila Schnabel. "V takšnih razmerah so lahko tveganja spusta v nevtralno prilagoditveno območje večja od koristi," svari. "S tem bi izrabili dragocen manevrski prostor, ki bo verjetno potreben, ko se bo gospodarstvo soočalo s pretresi, s katerimi se bo denarna politika lahko učinkoviteje spopadla."

Njene napovedi in ocene so v skladu z oceno Bloomberg Economics, saj menijo, da bi bil za spust obrestnih mer pod 2 odstotka "potreben večji šok". Pri tem pa dodajajo, da sta dva odstotka tudi njihova "trenutna ocena ustrezne nevtralne stopnje."

 

 

Kakšno vpliv imajo Trumpove carine?

Olja na ogenj žolčnim razpravam in ugibanj o tem, kakšna naj bo prihodnja politika ECB in ali naj zavre nedavno razrahljane monetarne vzvode, prilivajo tudi širše (geo)politične negotovosti. Zapleta jih namreč povečana globalna negotovost, zlasti zaradi napovedi o zaostrovanju trgovinske vojne med Kitajsko in EU na eni in ZDA ter ostalimi gospodarskimi velikankami na drugi. Tako je bodoči ameriški predsednik Donald Trump včeraj napovedal 10-odstotno povečanje carin na blago iz Kitajske ter 25-odstotno stopnjo na uvoz iz Mehike in Kanade.

Evro se je na račun njenih komentarjev v primerjavi z dolarjem okrepil za 0,5 odstotka, tako da je zanj po novem treba odšteti 1,054 dolarja. Po poročanju Bloomberga so njeni komentarji tudi zavrli dvodnevno padanje zahtevanih donosov na nemške državne obveznice z dvoletno ročnostjo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar