Krediti bodo še cenejši: ECB naj bi pohitela z rezanjem obrestnih mer

Decembra bo Evropska centralna banka (ECB) vnovič zasedala, analitiki pa napovedujejo nov rez. Pa ne samo to: prepričani so, da bo v obrestne mere posegala hitreje, kot so sprva menili. S tem si želi spodbuditi gospodarstvo, ki se sooča s šibkejšo rastjo in inflacijo, poroča Bloomberg.

Premik je verjetno odraz nastajajočih razpok v gospodarstvu držav evroobmočja, kjer je storitveni sektor sledil proizvodnemu, ki je že nekaj časa v krču, negotovost pa pesti tudi podjetja in potrošnike. Naraščajo tudi tveganja. Politično dogajanje v Nemčiji in Franciji je vznemirilo vlagatelje (več o tem v članku Hazarderski Macron in šibki Scholz). Zunaj evropskih meja poteka vojna v Ukrajini, pa tudi na Bližnjem vzhodu, medtem pa Donald Trump grozi s trgovinskimi carinami.

Spet so se pojavila ugibanja, ali bi se lahko v četrtek v Frankfurtu, kjer se bodo tokrat sestali, zgodilo znižanje za polovico odstotne točke. Bloomberg poroča, da sta Francoz Francois Villeroy de Galhau in Portugalec Mario Centeno nakazala, da sta odprta za takšno potezo, na drugi strani pa večina uradnikov podpira zmeren pristop nižanja, kar pomeni nižanje za četrtinko odstotne točke.

Ekonomisti večinoma napovedujejo zmerno nižanje, izstopa ekipa JPMorgana, ki za december napoveduje znižanje za pol odstotne točke decembra. Analitik Jussi Hiljanen iz SEB takšen rez, kot ga za december napoveduje JPMorgan, napoveduje za marec prihodnje leto.

Bill Diviney iz ABN Amro je smer jasna, a "da je v tem trenutku težko videti potrebo po nižanju za 50 bazičnih točk". 

Dejavnik tveganja

Vprašanje ostaja, kako daleč se bodo spustile in kje je meja nevtralnega. V Svetu ECB si niso edini, glavni ekonomist Philip Lane pa nevtralno raven postavlja v območju od 1,5 do 2,5 odstotka. Analitiki so nevtralno obrestno mero postavili med dvema in 2,5 odstotka, dve tretjini od tega pa ocenjujeta, da bodo obrestne mere do konca leta ostale stimulativne. Anketa še kaže, da jih 11 odstotkov ocenjujejo, da bo denarna politika ECB restriktivna.   

Glavni ekonomist iz nemške družbe ING Carsten Brzeski ocenjuje, da je "še vedno restriktivna naravnanost denarne politike ECB postala dejavnik tveganja". Izpostavil je strukturna vprašanja, tveganje trgovinske vojne pod vodstvom ZDA in pa politične spore v Franciji.

 

 

"Največji izziv ECB bo obvladati kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne učinke Trumpove ekonomske politike," meni Marco Wagner iz Commerzbank. "Takšne analize je mogoče opraviti z veliko negotovostmi, saj bodoča politika ZDA še zdaleč ni jasno definirana." Kljub temu se zdi, da obstaja soglasje, da bodo Trumpove carine zavirale rast, hkrati pa ne bodo veliko vplivale na inflacijo, kar bo ECB postavilo v težko situacijo.

"Nosilci politik bodo morali zagotoviti ustrezno denarno podporo gospodarstvu evroobmočja, da se bo zoperstavila recesijskim tveganjem in ublažila morebitna tveganja, da bi inflacija na dolgi rok ponovno padla," je izpsotavil Dennis Shen iz Scope Ratings. Hkrati opozarja, da bodo morali zadržati "strogo politiko, da bi se soočili z morebitno ponovno inflacijo zaradi proticarin."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar