Zakaj denar kopičimo na bankah? Od tega ne bomo obogateli

Danes je dan varčevanja. In kje Slovenci najraje varčujejo? Tradicionalno na bankah, kjer hranijo večino svojih prihrankov. V septembru je bilo na bančnih računih gospodinjstev 27,5 milijarde evrov, kažejo zadnji podatki Banke Slovenije. Čeprav so bile obrestne mere na dolgoročne depozite še nedavno blizu treh odstotkov, je večino denarja ostalo nevezanega, le 16 odstotkov vseh vlog je bilo vezanih. V septembru denimo zgolj 4,6 milijarde evrov.

Bolj, ko Evropska centralna banka zareže v obrestne mere, manj atraktivni so depoziti za varčevanje. Samo v mesecu dni je bilo za skoraj 700 milijonov evrov manj vezanega denarja, še razkrivajo podatki centralne banke. 

Prihodnost varčevanja na banki ni preveč obetavna. "Obrestne mere na depozite se bodo začele postopoma zniževati, skladno s splošnim trendom zniževanja obrestnih mer in v pogojih preostale presežne likvidnosti v bančnih sistemih," poudarja analitičarka Bloomberg Adria Marina Petrov Savič. "Rast depozitov se bo še upočasnila, vendar bodo varčevanja imela tendenco rasti, saj bodo obrestne mere še nekaj časa ostale na povišanih ravneh glede na leto 2019," je prepričana Petrov Savić. Podatki namreč razkrivajo, da so obrestne mere na depozite navkljub zniževanjem, še vedno višje kot v letu 2019.

V zadnjih 10 letih je navkljub izredno nizkih obrestnih mer za vezavo denarja vseeno opazen trend povečanega "kopičenja" denarja na bankah v vseh državah regije Adria, izpostavlja analitičarka in ob tem dodaja, da so bila zadnja leta še posebej zanimiva z makroekonomskega vidika. Ob tem omenja nekaj razlogov.

- Trend rasti vlog se je med pandemijo leta 2020 pospešil, še posebej, ker je bilo gibanje omejeno, zato je bila potrošnja manjša, zaslužki pa so bolj ostali na računih bank.

- Sledila je kriza življenjskih stroškov zaradi visoke inflacije, ki je sredi poletja 2022 presegla celo 10 odstotkov, poslabšanje razpoloženja potrošnikov, kar je vplivalo na povečano previdnost pri potrošnji in nagnjenost k varčevanju.

- Kmalu se v enačbo vključijo tudi naraščajoči prejemki, ki so za zelo kratek čas izgubili tekmo z inflacijo in v letih 2023 in 2024 nadaljujejo trend realne rasti in podpirajo rast denarja na bankah.

 

 

 

 

Rekorder: Z obrestmi na depozit prejel 280 tisočakov

Čeprav večina Slovencev denar le položi na bančni račun in z njim ne počne nič, se med njimi najdejo tudi takšni, ki zgolj z depoziti ustvarijo zavidljive obresti. S pomočjo finančne uprave smo našli Slovenca, ki je z obresti na depozite v 2023 ustvaril skoraj 280 tisoč evrov. Pri desetih Slovencih so obresti na denarne depozite presegle 140 tisoč evrov, kažejo podatki Fursa. To je občutno več kot v obračunskem letu 2022, ko so bile najvišje obresti na denarne depozite 156 tisoč evrov. Mejo 100 tisoč evrov so presegle pri dveh Slovencih. Leta 2021 so najvišje prejete obresti obsegale 92.580 evrov.

Vpliv višjih obresti na depozite je jasno viden. Deset prejemnikov z najvišjimi zneski je v 2023 prejelo skupno dobrih 1,8 milijona evrov, leto prej 733 tisoč evrov, v letu 2021 pa 588 tisoč evrov. To je razvidno tudi v številu davčnih zavezancev iz obresti na denarne depozite. Število se je po zadnjih podatkih v 2023 povečalo za 366 odstotkov, na 7.716. Za 358 odstotkov se je povečala tudi dohodnina, ki se je približala štirim milijonom evrov. V 2022 je znašala 1,1 milijona evrov.

To so bančni multimilijonarji

Glede na nizke obrestne mere, se poraja vprašanje, koliko denarja je sploh potrebnega, da bi ustvarili zgoraj omenjene obresti ne depozite? Če vzamemo največji znesek obresti in upoštevamo povprečno obrestno mero na kratkoročne vloge, lahko izračunamo, koliko denarja je moral imeti zavezanec, da bi ustvaril omenjene obresti. Da bi dosegel obresti 280 tisoč evrov, bi moral imeti na bančnih računih neverjetnih 311 milijonov evrov vlog na vpogled. To je izjemno malo verjetno. Komitent bi se zelo verjetno lahko pri visokih zneskih o višini obrestne mere pogajal.

Torej, gre za posamezne primere, ki očitno imajo na bankah veliko denarja, večina takšnih zneskov, ki jih omenjamo zgoraj, nima. Koliko pa jih ima? 

Povprečen Slovenec s premoženjem, vrednim 200 tisočakov 

Veliko večino finančnih sredstev gospodinjstev sestavljajo bančne vloge, ki s povprečno vrednostjo 9.700 evrov obsegajo tri četrtine finančnih sredstev, je pokazala raziskava od analitika Gašperja Ploja, ki je bila nedavno objavljena na strani Banke Slovenije. 

Raziskava je tudi pokazala skromno skupno imetje finančnih instrumentov, kot so točke vzajemnih skladov, obveznic in delnic, in sicer zgolj 2.200 evrov. Podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev o neto vplačilih sicer kažejo rekordna vplačila v vzajemne sklade, in sicer v prvih osmih mesecih rekordnih 344 milijonov evrov neto vplačil v vzajemne sklade

Kaj pa celotno premoženje Slovencev? Povprečno slovensko gospodinjstvo je imelo leta 2021 (zadnji podatki) v povprečju 200.500 evrov premoženja. Od tega je imelo povprečno za 151.500 evrov nepremičnin, večinoma v primarni enoti (120 tisoč evrov) in delno v obliki drugih nepremičnin (31.500 evrov), v publikaciji objavljeni na spletni strabi Banke Slovenije.

 

 

Višji donosi, a večje tveganje

Bančno varčevanje oziroma nalaganje denarja zgolj na TRR je z vidika upravljanja denarja precej nesmotrno, saj ta denar zaradi inflacije, ki v povprečju na dolgi rok znaša okoli dva odstotka letno, realno izgublja kupno moč. Vprašanje torej je, kam z denarjem, da pokrijemo vsaj inflacijo? 

Eno možnost je nedavno ponudila slovenska država - Slovenija je februarja 2024 izdala 3-letno državno obveznico za državljane oziroma tako imenovano ljudsko obveznico s 3,4-odstotno donosnostjo do dospetja. S to obveznico so uspeli prepričati predvsem starejše. Med 9.352 kupci je bilo mlajših od 35 let samo slabih 500. Tretjina vseh vpisnikov je bila namreč starejša od 66 let, ti pa so skupaj vpisali za 82,1 milijona evrov obveznic.

Največ vpisnikov je bilo starih med 36 in 65 let, skupaj so kupili za 165,8 milijona evrov obveznic. Mlajši od 35 let pa so državi posodili zgolj malenkost več kot 10 milijonov evrov, skupaj smo torej državi posodili 258,4 milijona evrov.  

Zaradi nakupa ljudske obveznice pa je bilo odprtih tudi 5.659 novih trgovalnih računov.

Vlaganje v delnice ali delniške sklade je precej bolj tvegano, donosi niso zagotovljeni, v povprečju pa je možno na dolgi rok ustvariti v povprečju okoli 9-odstotno donosnost. 

 

 

Iz grafa je razvidno, da je bilo v zadnjih petih letih precej razgibano dogajanje na borznih trgih. V letu 2020 so praktično vsi indeksi bili obarvani rdeče, saj je takrat svet pretresla pandemija. Sledil je hiter vzpon indeksov. V zadnjih petih letih so vlagatelji ustvarili največ z investicijo v tehnološki indeks Nasdaq (120 odstotkov), sledita slovenski indeks SBITOP (89 odstotkov) in S&P 500 (88 odstotkov). Evropski indeks EuroStoxx 50 pa je bil v opazovanem obdobju najmanj donosen (35 odstotkov).. 

Še opozorilo: Pretekli donosi ne pomenijo garancije, da se bodo v prihodnosti nadaljevali. Strategi Goldman Sachs pravijo, da se lahko poslovimo od impresivnih donosov, kot smo jih bili vajeni v zadnjem desetletju, in lahko v prihodnjem desetletju pričakujemo triodstotno letno nominalno donosnost ameriškega indeksa S & P 500. 

Se bo borzna pravljica referenčnega indeksa, ki sledi gibanju delnic 500 največjih ameriških podjetij in velja kot varno zatočišče vlagateljev, naposled zaključila? Na straneh Bloomberg Adria smo pripravili različne borzne scenarije.

 

Kakšni so trendi varčevanja v regiji Adria? Zadnje obdobje je bilo precej turbulentno, na eni strani smo imeli povišano inflacijo, na drugi smo bili priča rasti plač in pokojnin. Tudi obrestne mere na depozite so sledile rasti obresti v prejšnjih obdobjih, vendar ne v enaki meri. Največja ovira je bila dobra likvidnost bank, zato tudi bankam ni bilo treba ponujati privlačnih obrestnih mer za varčevanje, da bi pritegnile dodatna sredstva.       Po zadnjih podatkih o novih depozitih se je najbolje godilo varčevalcem v Srbiji, saj svoj denar v povprečju vežejo po najvišjih obrestnih merah v primerjavi z državami regije Adria. V Sloveniji in na Hrvaškem so bile obrestne mere nižje tako v letu 2019 kot v letu 2024 zgolj zaradi na splošno nižjih obrestnih mer, zabeleženih v teh državah. Dodaten dejavnik v preostali regiji (Srbija, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija) je valuta, v kateri se varčuje. Obrestne mere so v prid domači valuti, so povzeli analitiki Bloomberg Adria.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar