Evropska centralna banka bo konec meseca dvignila ključne obrestne mere. Posledično se bo zvišala tudi obrestna mera EURIBOR, kar bo zvišalo mesečne obroke za odplačevanje posojil z variabilno obrestno mero. Dražja bodo tudi nova posojila.
EURIBOR je obrestna mera, po kateri si banke med seboj posojajo denar. Gre za najpomembnejšo referenčno obrestno mero na evropskem denarnem trgu, ki določa ceno in obrestne mere praktično vseh vrst finančnih produktov. Enomesečni in šestmesečni EURIBOR bi se lahko letos po šestih letih negativne vrednosti povzpela v pozitivno območje. Finančne institucije smo vprašali, do kam bi lahko EURIBOR zrasel letos in naslednje leto.
Napovedovanju višine Euriborja se banke izogibajo
Banke ne napovedujejo rade, kaj so bo v prihodnosti zgodilo z obrestno mero EURIBOR. Vseeno smo uspeli pridobiti tri napovedi, ki se med seboj nekoliko razlikujejo.
Preberi še
Banke ukinjajo ležarine!
Največji dve slovenski banki bosta sledili odločitvam ECB, tudi nekatere druge slovenske banke napovedujejo ukinitev ležarin.
01.07.2022
Slovenski ekonomist: ECB bo ukrepala komaj pravočasno
Marko Pahor z Ekonomske fakultete v Ljubljani je prepričan, da ECB ne zamuja z dviganjem obrestnih mer.
04.07.2022
Masten: ECB bi morala biti bolj odločna pri dvigu obrestnih mer
'Z dvigom za 50 bazičnih točk bi ECB trgom signalizirala odločnost, ki je do sedaj ni bilo,' meni dr. Igor Masten.
01.07.2022
"V zadnjem času so se pričakovanja glede obrestnih mer nekoliko umirila. Glede na napovedane ukrepe ECB pa trgi pričakujejo, da bi šestmesečni EURIBOR ob koncu leta lahko dosegel raven okrog enega odstotka, čemur bi sledila nadaljnja, vendar nižja rast," so nam sporočili iz največje slovenske banke NLB. "Takšna napoved vsebuje precejšnjo mero negotovosti, ki izvira predvsem iz energetskih trgov. Slednji bi po zadnjih ocenah in ob neugodnem razvoju dogodkov neugodno vplivali na globalno gospodarsko rast, kar bi lahko pomenilo tudi znižanje inflacijskih pritiskov, morebitno spremembo percepcije centralnih bank in posledično spremenilo stopnjo ali celo smer ukrepov monetarne politike v nasprotni smeri od sedaj pričakovane."
Spremembe so si upali napovedati tudi v Delavski hranilnici. "V skladu s pričakovanji na trgu glede gibanja EURIBOR bi se šestmesečni EURIBOR lahko v tem letu povzpel na nivoje od 0,75 do enega odstotka, v naslednjem letu pa na nivoje od 1,5 do dveh odstotkov."
V Modri zavarovalnici pa pravijo, da so njihova pričakovanja za letošnje leto skladna z napovedmi Bloomberga, se pravi okrog 0,7 odstotka ob koncu letošnjega leta. "Po našem mnenju se bo rast v naslednjem letu ustavila, saj nas bo s precejšnjo verjetnostjo doletela recesija. Zato naj bi EURIBOR dosegel vrednost okrog enega odstotka ali le malo čez v letu 2023."
Je čas za refinanciranje ali reprogramiranje posojila?
Višji EURIBOR pomeni tudi višji mesečni obrok za tiste, ki so vzeli bančno posojilo z variabilno obrestno mero. Če ste med njimi, je mogoče sedaj pravi čas za refinanciranje ali reprogramiranje posojila. Možnosti za to se sicer med bankami razlikujejo.
Banke smo v luči višanja obrestne mere vprašali tudi, ali nameravajo ukiniti stanovanjska posojila s fiksno obrestno mero. Nobena od bank o tem ukrepu ne razmišlja.
"Našim strankam so na voljo stanovanjska posojila po fiksni ali spremenljivi obrestni meri, o ukinitvi stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero ne razmišljamo," pravijo v Novi KBM.
"V NLB zaenkrat ne načrtujemo sprememb na področju odobravanja kreditov z nespremenljivo obrestno mero," so nam sporočili iz največje slovenske banke.
"Delavska hranilnica zaenkrat še ohranja ponudbo posojil s fiksnimi obrestnimi merami z ročnostjo do največ 20 let, višina obrestne mere pa se prilagaja razmeram na finančnih trgih," so na naše vprašanje odgovorili v Delavski hranilnici.
Vprašanja smo poslali tudi nekaterim drugim bankam, ki poslujejo v Sloveniji, a njihovega odgovora do objave nismo prejeli.
Delavska hranilnica je zavrnila reprogramiranje dveh kreditov z variabilno obrestno mero...tudi tistega do 20 let. Politika, filozofija podlovanja na Delavski hranilnici je zagotovo sama sebi namenjena. Posnema švicarsi model, najboljše da zamenja naziv iz Delavska hranilnica v ?????