Evropska centralna banka bo na srečanju 21. julija prvič zvišala ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke, kar sta v ponedeljek potrdila guverner centralne banke Estonije Madis Mulles in guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
Čeprav so nekateri vlagatelji prepričani, da ECB zamuja z ukrepanjem proti podivjani inflaciji - najvišja v evrskem območju je bila z 22 odstotki junija prav v Estoniji -, slovenski ekonomist Marko Pahor meni, da bo osrednja evropska banka ravnala komaj pravočasno.
"Menim, da ECB z ukrepanjem ne zamuja, je pa res, da je to komaj pravočasno," je na Brdu pri Kranju ob robu predstavitve publikacije OECD Ekonomski pogled za Slovenijo 2022 novinarjem povedal ekonomist Marko Pahor z Ekonomske fakultete v Ljubljani. "Ameriška centralna banka Fed je seveda prej reagirala, to je razumljivo, kajti centralne banke primarno spremljajo jedrno inflacijo. Jedrna inflacija v Evropski uniji oziroma v evroobmočju je začela naraščati bistveno kasneje kot v ZDA. Ko je Fed reagiral na jedrno inflacijo, še ni bilo razlogov, da bi morala reagirati tudi ECB."
Preberi še
Boštjančič: V drugem četrtletju 2022 poslabšanje gospodarske slike
Na Brdu pri Kranju poteka predstavitev publikacije OECD Ekonomski pregled za Slovenijo 2022.
04.07.2022
Jedrna inflacija ne vključuje cen energentov in hrane, saj te predstavljajo svetovne tržne cene, ki se gibajo v izrazitih ciklih, pravi ekonomist. Po njegovem mnenju takšno inflacijo uvažamo. Junija je inflacija v evrskem območju na letni ravni poskočila na 8,6 odstotka s 8,1 odstotka mesec prej.
"Šoki se zdaj kar vrstijo, tako da se ciljano znižanje inflacije oddaljuje. Hkrati s prehitrim ukrepanjem niso želeli zatreti gospodarske rasti in sprožiti miselnega procesa, da bomo zdaj imeli inflacijo," je novinarjem povedal Pahor.
STA
Inflacija v Sloveniji je tokrat drugačna, je na Brdu pri Kranju povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Opozoril je, da ne bi smeli dovoliti, da rast potrošniških cen postane ustaljena in ukoreninjena.
Gospodarska podoba Slovenije se slabša
"Na področju denarne politike je treba umakniti elemente podpore. Začeli smo že s postopno normalizacijo denarne politike. Napovedali smo, da bomo v tem mesecu zviševali ključne obrestne mere, dvigi pa se bodo nadaljevali tudi septembra in v preostanku leta," je v ponedeljek povedal Vasle.
Finančni minister Klemen Boštjančič je na istem dogodku opozoril, da se je gospodarska podoba Slovenije v drugem četrtletju znatno poslabšala. Ekonomist Marko Pahor recesije vendarle ne pričakuje.
"Tehnične recesije v kratkem ne pričakujem, bo pa verjetno zmanjšanje gospodarske rasti v naslednjem letu obsežno, še posebej če se bodo obrestne mere centralnih bank in ostali ukrepi za boj proti inflaciji stopnjevali," je dejal Pahor. "Recesije, torej negativne gospodarske rasti dve četrtletji zapored, verjetno glede na sedanje stanje gospodarstva ni pričakovati."
.webp){kind=icon}
