Masten: ECB bi morala biti bolj odločna pri dvigu obrestnih mer

Zaradi visoke inflacije se je Evropska centralna banka (ECB) začela spogledovati z idejo višjega dviga ključnih obrestnih mer v juliju. Napovedani dvig za 0,25 odstotne točke bi lahko bil dvakrat višji.

Predsednica ECB Christine Lagarde je pred tremi dnevi na tiskovni konferenci potrdila, da bo Svet ECB na zasedanju 21. julija dvignil ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Nekateri njeni kolegi pa so mnenja, da je za umiritev inflacije potreben agresivnejši dvig.

Član Sveta ECB Gediminas Simkus je v sredinem intervjuju za Bloomberg dejal, da bi moral julija biti na mizi tudi dvig obrestnih mer za 0,5 odstotne točke. K agresivnejšemu zategovanju denarne politike se nagiba tudi Simkusov kolega Martins Kazaks. Ali lahko ECB julija preseneti z višjim dvigom?

"Ta možnost vsekakor obstaja, sicer je člani sveta guvernerjev ne bi odprto komunicirali. Mislim, da bi bilo to tudi zaželeno," je za Bloomberg Adria povedal dr. Igor Masten, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in vodilni partner pri podjetju Econlab. "ECB je pri reakciji na povišanje inflacije prepozna in je v situaciji, ko mora del odziva nadoknaditi čim prej. Odlašanje reakcije ob danih razmerah bi pomenilo, da bo treba še ostreje reagirati kasneje, kar bo povzročilo le še manjšo verjetnost mehkega pristanka ekonomije in večjo verjetnost recesije."

Dr. Igor Masten, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in vodilni partner v svetovalnem podjetju Econlab. Foto: osebni arhiv.

Depozitna obrestna mera ECB danes znaša -0,5 odstotka. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja znaša 0,0 odstotka, obrestna mera za mejno posojilo pa +0,25 odstotka. Depozitna obrestna mera ni bila pozitivna vse od julija 2012.

"Ne pozabimo, da bi tudi z dvigom za 50 bazičnih točk to zgolj spravilo depozitno obrestno mero ECB na nič odstotkov, kar pomeni, da se bo zgolj zmanjšala ekspanzivnost denarne politike in se njena naravnanost še ne bo prelevila v restriktivno," je dejal Masten. "Z dvigom za 50 bazičnih točk bi ECB trgom signalizirala odločnost, ki je do sedaj ni bilo."

V boju s povišano inflacijo centralne banke po svetu že agresivno zategujejo denarno politiko; letos je to storilo več kot 60 centralnih bank. Ameriški Fed je v zadnjih dveh mesecih dvignil ključne obrestne mere za 1,25 odstotne točke, s čimer naj bi ustvarili pogoje za recesijo.

Evropska unija pa se skuša izogniti še eni dolžniški krizi držav, ki je sledila ekonomsko-finančni krizi leta 2008. Problematični državi sta predvsem Italija in Grčija. Za spopad s tem problemom Lagarde obljublja fleksibilnost pri odkupu obveznic v okviru pandemskega programa (PEPP), s čimer bi lahko priskočili na pomoč slabše pozicioniranim državam. Kupovanje obveznic iz tega programa naj bi se sicer zaključilo ta teden.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar