Zmagovalci in poraženci na valutnem trgu

Preteklo leto je bilo zgodovinsko uspešno za ameriški dolar. Valuta je apreciirala skoraj glede na vse glavne svetovne valute zaradi agresivnih dvigov obrestnih mer ameriške centralne banke Federal reserve (Fed), ki je poskušala zaustaviti strmo rast inflacije. Nominalni široki indeks dolarja (nominal broad dollar index), ki se uporablja za merjenje vrednosti dolarja glede na košarico valut in se pogosto uporablja v mednarodni trgovini, je lani od začetka leta do septembra pridobil več kot 12 odstotkov, vse od takrat pa se je vrednost dolarja nekoliko nižala.

 

Pred mesecem se je ameriška valuta gibala na najnižji ravni v več kot enem letu, potem ko so znaki ohlajanja inflacije povečali možnosti, da bo Fed kmalu nehal zviševati obrestne mere. Nekateri analitiki, ki so bolj medvedje naravnani, zagovarjajo tezo, da bo dolar zašel v večletni padajoči trend. To utemeljujejo z argumentom, da se bo cikel zaostrovanja obrestnih mer Feda spremenil v cikel popuščanja, kar  bi lahko vodilo v nadaljnjo depreciacijo dolarja.

Dolar je v letošnjem letu največ pridobil glede na japonski jen (11,3 odstotke) ter ruski rubelj 15,4 odstotka. Jen je trenutno v območju, kjer so japonske oblasti lani prvič po letu 1998 sprejele ukrepe za okrepitev valute. Dolar je letos izgubil 2,1 odstotka glede na evro ter 5,9 odstotka glede na britanski funt.

 

Kitajska vzpon juana in dedolarizacija

Kitajska se želi postaviti ob bok ZDA na valutnem trgu. "To, da nakupi nafte in plina na Bližnjem vzhodu potekajo v juanih, je jasen znak, da si Kitajska prizadeva uveljaviti se kot pomemben regijski igralec," je pred časom poudaril Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Med 22. in 24. avgustom bo potekalo srečanje držav BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika), na katerem bo ena od tem tudi ustanovitev nove valute BRICS za zmanjšanja prevlade dolarja. Poleg tega bodo govorili tudi o povečanju menjave med državami BRICS v njihovim lokalnim valutah in zmanjšanju odvisnosti od dolarja.

Premik k dedolarizaciji se krepi, vendar vsekakor ne bo preprost in hiter. Trenutno namreč več kot 80 odstotkov mednarodne trgovine poteka v ameriških dolarjih in predstavlja 58 odstotkov svetovnih deviznih rezerv. "Široka uporabe dolarja v mednarodni trgovini je posledica likvidnih in odprtih kapitalskih trgov, pravne države, transparentne finančne in ekonomske politike ter popolnoma neodvisne ameriške centralne banke," poudarja Mitja Kovač, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Transparentnost pogosto ni v prvem planu Kitajske, ki bi lahko spodbudila večjo globalno uporabo juana (renmibija) le, če bi se odpovedala nadzoru nad njegovim menjalnim tečajem in opustila nadzor nad kapitalskimi trgi. To bi valuti omogočilo prosto kroženje, tako kot z dolarjem, še dodaja Kovač.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar