.webp){kind=icon}
V luči trenutnega, zdaj že večletnega inflacijskega vala, je imela sprememba tečaja evra neposreden učinek na inflacijo. Ko se vrednost evra glede na dolar zniža, se cena izdelka ali surovine, ki jo uvažamo iz držav, ki uporabljajo dolar, zviša, zato se zvišajo tudi prodajne cene in pritisk na inflacijo, pojasnjuje ekipa analitikov Bloomberg Adria. Trenutni inflacijski cikel je bil specifičen, saj inflacija ni bila uvožena iz določenega trgovinskega partnerja, temveč zaradi surovin, ki so se podražile, predvsem cen nafte in plina.
To sicer ne pomeni, da se sprememba tečaja ni poznala v stopnjah inflacije, ampak da ni bila prevladujoča. Cene se razmeroma hitro prelivajo z enega trga na drugega, njihov učinek pa se še bolj pozna v trgovinskih tokovih.
Kako vrednost valute vpliva na cenovno konkurenčnost
Cenovna konkurenčnost območja z evrom glede na največje trgovinske partnerice je v veliki meri občutljiva na menjalni tečaj evra z dolarjem, zlasti če upoštevamo, da je dolar globalno prevladujoča menjalna valuta. Vsaka krepitev evra za pet odstotkov poviša cene izvoznega blaga na dolarskih trgih za istih pet odstotkov. Višja cena pomeni manjše povpraševanje ter na koncu manjši izvoz. Čeprav je kratkoročno negotovost mogoče omiliti z varovanjem pred valutnim tveganjem, se pogoji varovanja spreminjajo v skladu s pričakovanji, tako da vpliva tečaja ni mogoče povsem nevtralizirati.
V primeru slabitve lokalne valute se izboljša konkurenčnost in priložnost za večjo prodajo ali celo vstop na nove trge. Na drugi strani pa je še uvozni del zgodbe, kjer cenejša domača valuta pomeni dražji uvoz. Kakšne bodo posledice za posamezno podjetje, je odvisno od tega, koliko se dejansko zanaša na trgovinske tokove. Bolj kot izvoz posameznega podjetja presega uvoz surovin in polizdelkov, bolj mu ustreza slabitev domače valute zaradi vpliva na rast povpraševanja, ki ga spodbuja boljša cenovna konkurenčnost.
Dolgoročno je učinek nižanja vrednosti valute vsekakor pozitiven za zunanjetrgovinsko bilanco, saj se izvoz izboljšuje, a raste tudi domača poraba domačih izdelkov v primerjavi z uvoženimi, ki so v tem primeru dražji.
Razlika med razvrednotenjem in devalvacijo
Razlikovati je treba med razvrednotenjem valute, ki je posledica tržnih gibanj, in devalvacijo. Devalvacija je namerno nižanje vrednosti valute in nekaj, kar naredijo centralne banke za izboljšanje izvoza, še posebej, če velja, da je valuta precenjena in kot taka škoduje gospodarstvu. Devalvacija je pogojena predvsem z določeno makroekonomsko sliko, bolj nadzorovano in ciljno usmerjeno. Izguba vrednosti (ali povečanje vrednosti) je na drugi strani podvržena pričakovanjem in tržnim znakom, makroekonomsko okolje pa se ji dodatno prilagaja in daje povratne informacije.
Trend krepitve evra se bo nadaljeval, denarna politika Evropske centralne banke (ECB) je korak za ameriško centralno banko (Fed), kapitalski tokovi so v prid evru, prav tako pa tudi rast nagnjenosti k tveganju. To bo gotovo dodatno vplivalo na trgovinsko bilanco evroobmočja, saj bo cenovna konkurenčnost slabša, posledično pa tudi izvoz. Vendar pa se je povpraševanje na svetovni ravni izkazalo za zelo vztrajno, inflacija se umirja in zaupanje potrošnikov okreva, zato bo učinek na zmanjšanje izvoza blažji od tistega, ki ga nakazuje krepitev evra.
