Prevlada dolarja nesporna, a konkurenca se krepi

Francoska energetska družba Total Energies in kitajska družba CNOOC sta v začetku aprila sklenili posel za nakup večje količine utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), čigar dobavitelj so bili Združeni arabskimi emirati (ZAE). Nakup 65 tisoč ton plina ne bi bila pomembnejša novica, če transakcija namesto v ameriških dolarjih ne bi stekla v kitajski nacionalni valuti juan, kar je svojevrsten precedens.

Kitajski mediji so o poslu pričakovano poročali kot o prelomnem dogodku, saj naj bi ta predstavljal prvi korak k t.i. dedolarizaciji mednarodne trgovine z energenti. Zamenjava dolarja s kitajsko nacionalno valuto pa z vidika kitajske gospodarske politike ni zgolj simbolično dreganje v ameriško oziroma dolarsko hegemonijo v mednarodni trgovini. Prizadevanja za krepitev juana oziroma renminbija so namreč sestavni del geopolitične strategije te azijske velikanke, ki si želi pristriči peruti vplivu Združenih držav Amerike (ZDA) tako na energetskem trgu kot tudi na valutnem trgu; s tem pa tudi okrniti njihovo vlogo v geostrateško ter surovinsko kritični bližnjevzhodni regiji.

Načrti kitajskega vodstva so na tem področju po oceni profesorja in predavatelja ekonomije na ekonomski fakulteti v Ljubljani Mojmirja Mraka zelo jasni. "To, da se nakupi nafte in plina na Bližnjem vzhodu odvijajo v juanih, je jasen znak, da se Kitajska prizadeva uveljaviti kot pomemben regijski igralec," ugotavlja in dodaja, da ZDA tako postopoma izgubljajo "pomembne pozicije" v interesni coni, ki je bila doslej v veliki meri pod njihovim vplivom.

Temu v prid, poleg trgovanja z energenti v juanih, govori tudi dejstvo, da je Pekingu pred nedavnim uspel veliki met diplomatskega zbliževanja med Iranom in Savdsko Arabijo. S posredniško vlogo pri otoplitvi odnosov med Riadom in Teheranom se namreč Kitajska ni profilirala le kot pomemben igralec na področju mednarodne politike, ampak je po ugotovitvah analitikov tudi dodatno oslabila geopolitični položaj ZDA v tej energetsko bogati regiji.   

Kralj dolar še naprej trdno v sedlu

Vendar pa namere Pekinga, da v gospodarski tekmi z ZDA internacionalizacijo juana izrabi kot dodaten vzvod spodkopavanja prevlade dolarja kot simbola ameriške gospodarske moči in mednarodnega vpliva, ne bodo zlahka uresničljive. Dolar namreč še naprej predstavlja ustaljeno plačilno sredstvo v mednarodni trgovini z daleč najbolj dominantno vlogo, saj ameriški zelenec zavzema dobro tretjino izvedenih poslov, poleg tega pa je tudi dobrih 58 odstotkov vseh svetovnih deviznih rezerv v dolarjih. Glede na najnovejše podatke Banke za mednarodne poravnave je približno 88 odstotkov vseh svetovnih menjalnih transakcij dolarskih.

Njegovemu prevladujočemu položaju v prid govorijo tudi izkušnje slovenskih podjetnikov, ki večino svojih poslov izvajajo v evrih in dolarjih. Kot smo o izzivih valutnih nihanj na straneh Bloomberg Adria pisali pred nedavnim, je denimo direktor in soustanovitelj podjetja Chipolo Primož Zelenšek povedal, da so sicer najbolj odvisni od razmerja dolar-evro, njihovo poslovanje pa je takšno, da precej materiala kupujejo v dolarjih. "Varovalka je v sistemu, ki ga imamo ustvarjenega: da prodajamo in tudi kupujemo material v isti valuti," je še povedal o uravnoteževanju valutnih tveganj.

Juan je po tej plati v bistveno bolj podrejenem položaju, in sicer tudi v odnosu do ostalih velikih svetovnih valut. Po zadnjih podatkih združenja za medbančno finančno telekomunikacijo Swift (angl. Society for worldwide interbank financial telecommunication) je dominantna vloga ameriške valute na valutnem trgu še naprej nesporna, saj ta predstavlja kar 84,3 odstotka vseh transakcij v mednarodnem plačilnem prometu, medtem ko je delež kitajskega juana s 4,5 odstotka bistveno nižji.

Čeprav je prednost dolarja še naprej precejšnja, pa se je juan znatno približal evrski valuti, ki po podatkih Swifta predstavlja šestodstotni delež. Hkrati se je njegov delež v mednarodni trgovini v enem letu podvojil (z dveh odstotkov v februarju 2022), kar pa je po ugotovitvah časnika Financial Times v veliki meri posledica vojne v Ukrajini.

Ta Rusijo v odnosu do Kitajske potiska v podrejen položaj, ki se med drugim odraža tudi v tem, da glavnina trgovanja med strateškima partnericama poteka v juanih. Kako zelo gre Rusom za nohte kažejo tudi napovedi, da je Rusija upadanje svojih deviznih rezerv z majem začela nadomeščati z večjimi nakupi juana, poroča Bloomberg. Vendar pa Mrak v zvezi s tem opozarja, da naraščajoča mednarodna vloga juana še ne pomeni, da je ta "avtomatično tudi rezervna valuta."

'Zakaj morajo vse države trgovati v dolarjih?'

Mrak v zvezi z dedolarizacijo mednarodne trgovine na eni in internacionalizacijo juana na drugi strani meni,  da "trenutno ni resne alternative dolarju, kar pa ne pomeni, da si Kitajska za to ne prizadeva, niti, da do tega v prihodnosti ne more priti." Iz uvoda omenjeni posel med kitajsko in francosko energetsko družbo gre zato bržčas razumeti predvsem kot košček v mozaiku dolgoročnih načrtov Pekinga, čigar sestavni del so med drugim prizadevanja za uveljavitev juana kot plačilnega sredstva izven sfere neposrednega kitajskega vpliva.

S tem pa si drugo največje gospodarstvo na svetu sočasno prizadeva zapolniti tudi praznino na mednarodnem prizorišču, ki so jo za seboj pustile ZDA v času izolacionistične politike predsednika Donalda Trumpa. Tako je brazilski predsednik Lula da Silva med nedavnim obiskom na Kitajskem, kjer ga je predsednik Xi Jinping sprejel z najvišjimi častmi, državi pa sta sklenili več kot petnajst trgovinskih sporazumov (vrednih 10 milijard dolarjev), dejal, da ne mine dan, ko se ne bi vprašal, "zakaj morajo vse države svojo trgovino vezati na dolar."

Čeprav je to izjavil voditelj ene izmed članic skupine Brics, kjer se po oceni Mraka zaradi zapletov v zvezi z vojno v Ukrajini, na eni strani slabša položaj Rusije, po drugi pa krepi vpliv Kitajske, so namere Pekinga po vse večji vlogi juana v trgovini s kitajskimi trgovinskimi partnericami izven njene tradicionalne interesne sfere več kot očitne. Kitajska tam, kjer ima močno gospodarsko pozicijo v vse večji meri zahteva uporabo juana kot plačilnega sredstva, navaja Mrak. Že samo v infrastrukturni program pobude pasu in ceste (BRI) je vključenih skoraj 150 držav, zlasti tistih, ki pripadajo t.i. globalnemu jugu.

Brazilija je sicer članica Brics, vendar pa se je v času mandata konservativnega in kontroverznega predsednika Jairja Bolsonara pomikala v smeri tesnejšega sodelovanja z ZDA, kar pa je Lula obrnil na glavo. Glavni trgovinski partner največje latinskoameriške države je namreč prav Kitajska, Brazilija pa je po poročanju Bloomberga z marcem postala tudi prva južnoameriška država, ki je pristopila v kitajski sistem medbančnih čezmejnih plačil CIPS (angl. Cross-Border Interbank Payment System). Bloomberg je tako v času obiska poročal, da načrt brazilskega predsednika z vidika razvoja odnosov s Kitajsko - poleg nagovarjanja kitajskih podjetij za gradnjo infrastrukturnih projektov in pridobivanja kitajskih naložb v brazilsko gospodarstvo - vključuje tudi "zmanjšanje vloge dolarja v trgovinskih transakcijah."

Obubožana Rusija kitajski valutni laboratorij?

Raznovrstne posledice ukrajinske vojne so med drugim segle tudi na področje valut, saj je, kot pravi predavatelj ekonomije, na krilih konflikta prišlo tudi do tega, "da je juan postal zanimiv za Ruse, ki so jih zahodne sankcije med drugim izključile iz mednarodne trgovine in denarnih tokov." Čeprav kitajsko gospodarstvo kaže znake ohlajanja, kar se odraža zlasti na izvozu, ki je v maju nepričakovano upadel za 7,5 odstotka, pa je denimo ta v odnosu do Rusije v zadnjih mesecih narasel za več kot 150 odstotkov.

Obseg sino-ruske blagovne menjave je sicer relativno majhen, saj naj bi po letošnjih predvidevanjih dosegel 200 milijard dolarjev, vendar pa za Peking vseeno predstavlja pomemben preskusi poligon za širše uvajanje juana. Dobra poznavalka azijske regije in Kitajske nasploh Zorana Baković navaja, da se je Rusija izkazala kot "izvrstna partnerica za uvajanje juana v meddržavno trgovino." Pravi, da se je že v prvem letu ukrajinske vojne, zaradi zahodnih sankcij in izključitvi Rusije iz plačilnega sistema Swift, bistveno povečala trgovina med tema dvema državama, kjer se namesto z dolarji plačuje z juani. Z uvodnih štirih odstotkov od začetka vojne so se plačila v juanih zdaj povečala na 23 odstotkov, pravi dolgoletna poročevalka s Kitajske.

Kljub vsemu pa je ambiciozna azijska velesila ironična žrtev varnostne strategije lastnega političnega vodstva, ki je v zadnjem času v ospredje postavilo krepitev zunanje in notranje varnosti države. To pa ima določene negativne posledice tudi na področju gospodarstva, saj avtoritarna drža Pekinga bistveno omejuje internacionalizacijo domače valute. "Razlog za to, da je delež juana v strukturi svetovnih deviznih rezerv majhen, je ta, da si Kitajci še ne želijo vloge svetovne rezervne valute," poudarja Mrak in dodaja, da razlog tiči v tem, da to "nosi določene obveznosti, saj mora biti valuta prosto konvertibilna. Na Kitajskem pa so v veljavi znatne omejitve za dostope do tujih valut; "poskusite na kitajskem dvigniti 1000 dolarjev," dodaja. To ne nazadnje odražajo tudi podatki Mednarodnega denarnega sklada (MDS) o svetovnih deviznih rezervah, kjer je juan z 2,7 odstotka na oddaljenem šestem mestu med svetovnimi valutami.