Euribor pri štirih odstotkih: Kdaj bo dosegel vrh?

Evropska centralna banka (ECB) je na četrtkovem zasedanju temeljne obrestne mere še devetič zvišala za 25 bazičnih točk. Predsednica ECB Christine Lagarde je sporočila, da na septembrskem monetarnem srečanju pušča odprto možnost vnovičnega dviga ali premora. Višanje obrestnih mer se odraža tudi v posojilni dinamiki bank. Pogledali smo, kako se je v zadnjih tednih gibal euribor, kakšne so napovedi ter kdaj in pri kateri vrednosti bi lahko dosegel vrh. Kakšne so obrestne mere za stanovanjska in potrošniška posojila v Sloveniji?

Euribor je medbančna obrestna mera, po kateri si denar med sabo posojajo banke v območju evra. Z njegovo rastjo se dražijo posojila in višajo mesečni obroki. Ima direkten vpliv na višino mesečnega obroka pri vseh imetnikih posojil z spremenljivo oziroma variabilno obrestno mero. Vpliv ima tudi na višino obrestne mere novih posojil s fiksno obrestno mero.

Euribor se glede na ključne obrestne mere ECB premika z zamikom. Četrtkov dvig bo začel veljati v torek 2. avgusta, zato lahko nadaljnjo rast euriborja pričakujemo od torka dalje. Tri- in šestmesečni euribor sta od našega zadnjega junijskega pregleda nadaljevala z rastjo.

Najvišjo raven sta dosegla 21. julija. Šestmesečni euribor, ki je pri slovenskih imetnikih posojil z variabilno obrestno mero najbolj pogost, je dosegel 3,972 odstotka. To je najvišja vrednost po 11. novembru 2008. Pretekli teden je malenkost zdrsnil in v petek končal pri dosegel 3,958. Trimesečni euribor, ki je od šestmesečnega nižji in ga v Sloveniji uporabljata le SKB in Unicredit, je v času pisanja dosegel 3,725 odstotka.

Kako visoko bo euribor še rasel?

ECB se s višanje obrestnih med bliža koncu cikla. Euribor bo še naprej rastel. Najbolje črnoglede napovedi se ne bodo uresničile. Ob začetku dvigovanja obrestnih mer v 2022 so nekateri pričakovali, da bi te lahko dosegle pet odstotkov. Analitiki Bloomberga napovedujejo zgolj gibanje trimesečnega euriborja. Ta je od šestmesečnega vedno nižji.

Mediana napovedi analitikov Bloomberga kaže, da bo trimesečni euribor vrh dosegel v tretjem trimesečju pri 3,95 odstotka. Že v zadnjem trimesečju leta 2023 naj bi se znižal. V prvem trimesečju leta 2025 naj bi se približal vrednosti treh odstotkov. Najbolj črnogledi analitik so pri nizozemski ING Group, kjer v tretjem trimesečju pričakujejo trimesečni euribor pri 4,1 odstotka. Najbolj optimistični so v britanski finančni skupini Investec 1, kjer že v tretjem trimesečja pričakujejo upad na 3,6 odstotka.

Ker je šestmesečni euribor v zadnjem letu približno 0,25 odstotka nižji od trimesečnega, bi lahko vrh dosegel blizu 4,2 odstotka.

Kaj pričakujejo banke? Za tretjem trimesečje banke v območju z evrom za stanovanjska posojila gospodinjstvom ne pričakujejo spreminjanja posojilnih pogojev. Za potrošniška posojila pričakujejo manjšo neto zaostritev posojilnih pogojev. Pri posojilih podjetjem pa pričakujejo nadaljnjo - vendar bolj zmerno, neto zaostrovanje posojilnih pogojev, kaže izsledki julijske ankete ECB o posojilih bank.

Obrestne mere, ki jih plačujejo Slovenci

Rastoče obrestne mere so zaustavile rast obsega stanovanjskih posojil v Sloveniji. Skupni obseg stanovanjskih posojil pri slovenskih bankah že od novembra stagnira.

Banka Slovenije (BS) je v najnovejših podatkih o poslovanju bank razkrila višini obrestnih mer gospodinjstev v mesecu maju. Variabilne še naprej rastejo, rast fiksnih pa se je ustavila. Spremenljive obrestne mere pri novih stanovanjih posojilih so maja zrasle s 4,8 na 5,2 odstotka.

Spremenljive obrestne mere še rastejo

Spremenljive obrestne mere za stanovanjska posojila so v Sloveniji višje kot v območju z evrom. Pri potrošniških posojilih pa so obrestne mere v maju upadle s 6,7 odstotka na 6,3 odstotka. Tu je zgodba obratna, saj so obrestne mere v Sloveniji nižje kot v evroobmočju, kjer so bile 8,4-odstotne.

Ob prebiranju podatkov je potrebno upoštevati, da je slovenski trg majhen in lahko akcijska ponudba v katerih od bank vpliva na podatke. Gre za nova posojila, ki jih je v zadnjem času sklenjenih malo. Bolj zanimiv bi bil podatek višine spremenljivih obrestnih mer za obstoječa posojila, ki ga v BS ne spremljajo.

Fiksne obrestne mere ne brez rasti že četrti mesec

Fiksne obrestne mere več ne rastejo. Pri novih stanovanjih posojilih že četrti mesec vztrajajo pri štirih odstotkih, pri potrošniških posojilih pa tri mesece pri 6,7 odstotka. Povprečne fiksne obrestne mere pri stanovanjskih posojilih so v evroobmočju v povprečju nižje kot v Sloveniji, pri potrošniških posojilih pa je obratno.

Banke v takšnih razmerah poslujejo odlično. Dvig obrestnih mer so prenesle v pogoje zadolževanja, medtem ko so pri obrestovanju vlog te zvišale le za malenkost. To se je v prvih štirih mesecih letošnjega leta odrazilo v visokih neto obrestnih prihodkih bank.

Septembra zadnji dvig ECB?

Član Sveta ECB Yannis Stournaras je po četrtkovem zasedanju dejal, da bo kakršno koli zvišanje obrestnih mer v septembru zadnje: "Videti je, da smo zelo blizu konca dvigovanja obrestnih mer. V vsakem primeru mislim, da če bo septembra prišlo še do enega dviga - in komaj vidim primer za to - mislim, da se bomo tam ustavili." Stroški izposojanja bodo nato na vrhu zagotovo ostali nekaj mesecev, je dejal Stournaras.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar