ECB: Povpraševanje podjetij po posojilih zgodovinsko nizko

Posojilni pogoji podjetjem v drugem trimesečju so se dodatno zaostrili, kažejo izsledki julijske ankete o posojilih bank Evropske centralne banke (ECB). Skupno neto zaostrovanje od začetka leta 2022 je precejšnje, rezultati raziskave pa kažejo znake precejšnje oslabitve posojilne dinamike.

Banke so v drugem trimesečju poročale o močnem neto zmanjšanju povpraševanja podjetij po posojilih ali črpanju kreditnih linij. To je upadlo na najnižjo raven po leta 2003 - odkar opravljajo raziskavo. Znižanje je bilo precej večje od pričakovanj bank. Glavni krivec za zmanjšanje povpraševanja po posojilih je naraščanje obrestnih mer in manjše potrebe po financiranju za naložbe v osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe in opremo).

Posojilni pogoji so se dodatno zaostrili

Splošni pogoji bank za posojila podjetjem in gospodinjstvom so se v drugem trimesečju dodatno zaostrili. Banke so poročale tudi o nadaljnjem neto zaostrovanju pogojev gospodinjstvom pri stanovanjskih ter potrošniških posojilih. Pri gospodinjstvih je bilo neto zaostrovanje pri stanovanjskih posojilih manj izrazito kot v prejšnjem četrtletju, pri potrošniških posojilih pa je bilo bolj izrazito. Večje zaznavanje tveganj, povezanih z gospodarskimi obeti in specifičnim položajem posojilojemalca, nižja toleranca tveganja ter višji stroški sredstev bank so prispevali k zaostrovanju.

Pričakujejo nadaljnjo zaostrovanje posojilnih pogojev

Za tretje trimesečje banke v območju z evrom pričakujejo nadaljnje, čeprav bolj zmerno, neto zaostrovanje posojilnih pogojev za posojila podjetjem. Za stanovanjska posojila gospodinjstvom ne pričakujejo spreminjanje posojilnih pogojev. Za potrošniška posojila banke v evroobmočju pričakujejo manjšo neto zaostritev posojilnih pogojev.

Kaj niža povpraševanje po stanovanjskih posojilih?

Banke pričakujejo nadaljnje upadanje povpraševanja po posojilih podjetij, a precej manjši kot v drugem trimesečju. Tudi v evroobmočja so banke poročale o opaznem neto zmanjšanju povpraševanja po stanovanjskih posojilih, ki je bilo nižje od zmanjšanja v prejšnjih dveh trimesečjih. Višje obrestne mere, slabši obeti na stanovanjskem trgu in nizko zaupanje potrošnikov so negativno vplivali na povpraševanje po stanovanjskih posojilih.

Prav tako se je zmanjšalo povpraševanje po potrošniških in drugih posojilih gospodinjstvom, predvsem zaradi naraščajočih obrestnih mer in nizkega zaupanja potrošnikov. Banke v tretjem četrtletju 2023 pričakujejo nadaljnje, a bistveno manj izrazito upadanje povpraševanja po stanovanjskih posojilih in nekoliko manjše zmanjšanje povpraševanja po potrošniških posojilih.

Dostop do financiranja se je v drugem trimesečju poslabšal v večini tržnih segmentov, zlasti pri financiranju prebivalstva, kažejo podatki anketiranih bank. To lahko odraža povečano konkurenco za vloge prebivalstva v trenutnem okolju višjih obrestnih mer in odlivov vlog čez noč. Pri dolžniških vrednostnih papirjih je poslabšanje posledica nekoliko višjih donosov bančnih obveznic v primerjavi s koncem prvega četrtletja.

Pogoje zaostrujejo zaradi skrbi pred slabimi posojili

Banke v evroobmočju so v prvi polovici leta poročale o neto zaostrenem učinku deleža slabih posojil na njihove posojilne pogoje za posojila podjetjem in potrošniške kredite. Deleži slabih posojil so imeli nevtralen vpliv na stanovanjska posojila. Banke so navedle višje zaznavanje tveganja in nižjo toleranco do tveganja kot glavna dejavnika za prispevek deleža slabih posojil k zaostrovanju posojilnih pogojev.

Pogoji za nova posojila podjetjem so se v prvi polovici leta 2023 dodatno zaostrila v vseh glavnih sektorjih gospodarske dejavnosti, zlasti za poslovne nepremičnine. Močno so se zaostrili tudi v energetsko intenzivnem predelovalnem sektorju, a precej manj kot v drugi polovici lanskega leta.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar